"Gre za precedens. Za vprašanje, ali bomo predsednika vlade še razumeli kot političnega vodjo izvršilne oblasti – seveda v okviru ustavnih in zakonskih pristojnosti – ali pa kot funkcijo, omejeno na sterilne, politično agnostične okvire," se je oglasila nekdanja pravosodna ministrica pravnica Dominika Švarc Pipan.
"Kadar se integritetni standard začne uporabljati kot orodje za regulacijo politične komunikacije brez jasne in nedvoumne opore v dejstvih ter zakonodaji – namesto za preprečevanje zlorab oblasti in sistemske korupcije –, se meja med pravom in politiko nevarno zabriše," je Švarc Pipan objavila v komentarju za spletno Mladino in opozorila, da bi lahko bila sicer še ne pravnomočna ugotovitev KPK precej manj zgodba o integriteti sami in precej bolj zgodba o tveganjih njene instrumentalizacije.
Namreč, se vpraša nekdanja ministrica v Golobovi vladi, ali je politična komunikacija kršitev integritete? "Na ravni doslej javno znanih dejstev se zdi primer na prvi pogled preprost. Predsednik vlade je ministrici za notranje zadeve v zasebni komunikaciji izrazil zaskrbljenost nad kadrovsko sliko v policiji ter nezadovoljstvo, ker se dogovorjeno ni uresničilo. Ne gre za konkretizirana navodila, ukaz ali zapovedni napotek. Politično vodenje vlade nujno predpostavlja stalno, tudi neformalno komunikacijo med predsednikom vlade in ministri, vključno s poizvedovanji, izražanjem pričakovanj, nezadovoljstva ter usmerjanja političnih prioritet. Razlaga, po kateri bi bila takšna komunikacija že sama po sebi pravno sporna, ne le presega besedilo zakona o vladi, temveč izprazni sam smisel političnega vodenja izvršilne oblasti," ocenjuje Švarc Pipan. "Če bi tak standard dosledno uveljavili, bi predsednika vlade zreducirali na procesnega moderatorja, ne pa političnega vodjo," je prepričana.
Da je šlo v tem primeru v končni posledici za policijo, po njenem ne pomeni, da je policija povsem izvzeta iz teh razmerij: "Policija je po ustavi in zakonodaji operativno avtonomna in samostojna, vendar ni neodvisen državni organ. Je organ v sestavi ministrstva za notranje zadeve. Generalnega direktorja policije imenuje vlada na predlog ministra in je po zakonu za svoje delo in delo policije neposredno odgovoren ministru."
Švarc Pipan v Mladini pove, da o tej zadevi z nekdanjo notranjo ministrico nista bili istih misli, in opozori še na eno okoliščino, da namreč prejeti esemesi niso sprožili takojšnje institucionalne reakcije: "Ministrica ni opozorila drugih ministrov, ni zahtevala obravnave na vladi, ni izrazila pomislekov glede domnevne neprimernosti komunikacije, niti ravnanja predsednika vlade ni javno problematizirala. Vse to se je zgodilo šele pozneje – v kontekstu politične eskalacije, preloma v odnosu med obema in ob njenem odstopu."
