Trenutno je sicer Slovenija glede nakupa osemkolesnikov "tam, kjer je bila leta 2016", je dejal.
"Če želimo oblikovati srednjo bataljonsko bojno skupino in slediti zavezam, ki smo jih dali v Natu, bomo morali pristopiti tudi k nakupu tovrstne tehnike," je o načrtih nove vlade glede nakupa osemkolesnikov po vrhu Nata v Ankari za STA povedal Hajdinjak.
Pojasnil je, da je ponudba na trgu velika, vendar pa je težava v tem, da se "ne da vsega dobiti čez noč".
"Zato naši strokovnjaki in naši sodelavci na ministrstvu za obrambo v tem trenutku pretehtavajo vse možnosti, kako dobiti čim bolje za čim manj sredstev, da bi lahko izpolnili ta cilj zmogljivosti, ki smo ga dogovorili z Natom," je dejal. Po ministrovih besedah si prizadevajo, da bi jim to uspelo čim prej.
Ob tem je izrazil obžalovanje, da je prejšnja vlada odstopila od nakupa boxerjev, obenem pa ni našla alternativne rešitve, tako da "smo praktično tam, kjer smo bili leta 2016".
Podobno kot premier Janez Janša je opozoril, da so se cene tovrstnih vojaških vozil glede na pogodbo o nakupu nemških oklepnikov boxer zvišale za enkrat, podaljšali pa so se tudi dobavni roki.
Janša je po koncu vrha v izjavi za slovenske novinarje ponovil, da bodo pri nakupu osemkolesnikov iskali najboljšo možnost, tudi glede odloženega financiranja. Slovenija se namreč sooča z zahtevno javnofinančno situacijo.
Ta bo vplivala tudi na zviševanje proračunskih izdatkov za obrambo, h kateremu se je Slovenija zavezala v okviru zveze Nato.
Po navedbah Hajdinjaka na Morsu skupaj z ministrstvom za finance in celotno vlado pripravljajo načrt, kako bo do konca letošnjega leta obrambne izdatke zvišala vsaj na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) in nato dosegla cilje, ki so si jih zadale države članice Nata.
"Pričakujem, da bo to z naše strani narejeno v relativno kratkem času. Seveda pa je vse odvisno tudi od rebalansa proračuna za letošnje leto in za prihodnje leto. Zato smo v tesnih stikih z ministrstvom za finance, da ta problem dejansko rešimo in da pridemo do nekega kredibilnega financiranja slovenske obrambe in varnosti," je poudaril minister.
Janša je ob tem znova opozoril na težave, ki jih ima vlada pri pripravi rebalansa zaradi negotovosti v zvezi z odločitvijo ustavnega sodišča o referendumu o interventnem zakonu za razvoj Slovenije.
"Dokler nimamo tega odgovora, zelo težko govorimo o konkretnih številkah glede obrambnih izdatkov," je dejal v zvezi z načrti za zvišanje proračunskih izdatkov za obrambo.
Slovenija bo namreč glede na v torek objavljene ocene letos edina članica zavezništva, ki bo za temeljne obrambne potrebe namenila proračunskih sredstev v višini manj kot dveh odstotkov BDP. Članice so se lani zavezale, da bodo te izdatke do leta 2035 zvišale na 3,5 odstotka BDP.
Premier, za katerega je bil to prvi vrh po vrnitvi na položaj, je sicer kljub kritikam ameriškega predsednika Donalda Trumpa na račun zaveznic ocenil, da je bilo vzdušje na vrhu konstruktivno. Po njegovih besedah se je na zasedanju pokazala velika enotnost.
