Poleti na pobudo državnega sveta v politični razklanosti ustanovljena parlamentarna preiskovalna komisija, ki naj bi ugotavljala politično odgovornost vpletenih v kazenski pregon nekdanjega mariborskega župana, zdaj državnega svetnika Franca Kanglerja, in domnevne zlorabe pri njegovem pregonu, v katero je nato svoje člane imenovala le opozicija, je v ponedeljek zaslišala Kanglerja.
Kangler: "Vesel sem, da lahko tukaj spregovorim"
Nekdanji mariborski župan je navzočim članom, vsi so bili iz SDS, najprej pokazal kup obvestil s sodišč, ki jih je v zadnjih letih prejel v poštni nabiralnik. "V pravni državi kaj takega ni normalno," je izjavil. "Se vam zdi to normalno? To je nadlegovanje. Zato sem vesel, da lahko danes tukaj spregovorim," je povedal parlamentarni komisiji pod vodstvom Žana Mahniča (SDS). Pravi, da je bil od prvih dni svojega županskega mandata tarča političnega obračunavanja, celo nekdanji predsednik države, pokojni Janez Drnovšek, naj bi ga bil med obiskom v Mariboru opozoril, da se ga "bo lotila stara Udba". Podrobno je opisal vse policijske, tožilske in sodne postopke zoper njega ter ponovil, da so se očitki izkazali za neutemeljene. Da je bila odmevna kriminalistična preiskava na njegovem domu v Zimici maja 2011 "zrežirana", po njegovih besedah med drugim kaže dejstvo, da so bile tam takoj zjutraj televizijske kamere. Kangler je prepričan, da je za tem stala takratna notranja ministrica Katarina Kresal. "Šlo je za kup laži in podtikanj, katerih cilj je bil dvigniti v Mariboru ljudi na noge," je dejal. Šlo da je za sistematični pregon, saj je vsake štiri mesece sledila nova kazenska ovadba, tudi na osnovi nezakonitih sredstev. Omenil je hišne preiskave brez njegovih prič in domnevno pristranskost sodnika Janeza Žirovnika, policisti naj bi bili sami sebi pisali anonimke in nezakonito hranili prisluhe njegovim telefonskim pogovorom, tožilci pa ne sledili sklepom vrhovnega sodišča.
"Se vam zdi to normalno?"
Tožilci: Parlamentarna preiskava ne more sprejemati drugačnih odločitev ne za nazaj in ne za naprej
In spet protestira vrhovno državno tožilstvo. Nasprotuje "izjavam predsednika parlamentarne komisije Mahniča, da parlamentarna preiskava ne posega v načelo delitve oblasti". "Tudi druge izjave, ki so se pojavile v javnosti in že vnaprej predvidijo nujnost postopka in njegov rezultat, nujno vzbujajo videz pristranskosti." Državna tožilstva, pišejo iz tožilskega vrha, so del pravosodja. "Zato s parlamentom v zvezi z različnimi vprašanji kaznovalne politike in pregona predvsem sodelujejo in bi jih moral parlament prepoznati kot del iste države, kot ji pripadajo poslanci, in ne kot sovražnika, s katerim je zaradi politične odgovornosti treba obračunati zaradi lastnih političnih koristi." Parlamentarna preiskava ne more namesto tožilcev sprejemati drugačnih odločitev ne za nazaj in ne za naprej v odprtih postopkih, opozarjajo.
"Vrhovno državno tožilstvo RS torej ne zagovarja težnje, da bi ostalo nekaj prikrito, ker bi bila podana možnost za kakršnekoli nepravilnosti. Nasprotno, parlamentarni preiskavi nasprotuje zato, ker ponuja sporočilo, da naj v bodočih primerih državni tožilci ne preganjajo, sodišča pa ne obsojajo, če so v postopkih vplivne osebe. Tudi s tega vidika je treba presojati ustavnost in zakonitost takšne parlamentarne preiskave, kar je sedaj tudi naloga ustavnega sodišča."
Tako tožilci. Sodni svet pa predlaga začasno zamrznitev zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi. Tudi tu gre za očitano spornost politične preiskave v zadevi Kangler in za teoretično možnost, da ustavno sodšče začasno ustavi vse parlamentarne preiskave. V sodnem svetu menijo, da je zakonodajna veja oblasti z odreditvijo parlamentarne preiskave v zadevi Kangler presegla svoje ustavne pristojnosti in kršila ustavno načelo delitve oblasti. V delu, ki se nanaša na sodnike, pa da akt posega v ustavni načeli o neodvisnosti sodstva in imuniteti sodnikov. V zakonodajno-pravni službi DZ morebitnemu zadržanju parlamentarnih preiskav nasprotujejo, v SDS v tem vidijo ne le napad na zakonodajno vejo oblasti, ampak udar na vse preiskovalne komisije, vlada pa se strinja, da mora svoje povedati ustavno sodišče, to je ministrica za pravosodje Andreja Katič v ponedeljek povedala članom odbora za pravosodje in komisije za poslovnik v državnem zboru ...
