Boris Jaušovec
V prostorih Mednarodnega raziskovalnega centra II. svetovne vojne Maribor (MRC) v Melju, kjer je bilo nacistično taborišče za vojne ujetnike Stalag XVIII D, so pred svetovnim dnevom spomina na žrtve holokavsta, ki bo 27. januarja, danes odprli gostujočo dokumentarno razstavo iz spominskega centra holokavsta Jad Vašem v Jeruzalemu Auschwitz, kraj na Zemlji: Auschwitz Album.
Razstavo so sodelavci Centra judovske kulture dediščine Sinagoga Maribor ne le prevedli, temveč so jo dopolnili še s prikazom usode prekmurskih Judov, ki so jih v Auschwitz v dveh železniških konvojih pripeljali maja 1944, tako da sedaj obsega 18 razstavnih panojev. Dodani del razstave prikazuje življenje prekmurskih Judov pred vojno in po njej. Auschwitz je namreč od okoli 300 transportiranih prekmurskih Judov preživelo le 30. Večino so umorili takoj po prihodu.
V omenjenem albumu, "izjemno dragocenem zgodovinskem viru", kot je na vodstvu skozi razstavo razložil direktor Sinagoge Boris Hajdinjak, so nacisti v času, ko je v Auschwitz prispel najštevličnejši transport Judov, predvsem iz tedanje Madžarske, torej tudi iz Prekmurja, kar sami posneli vse faze uničevanja človeških življenj razen ubijanja žrtev v plinskih celicah.
Album je ob osvoboditvi Nemčije našla preživela taboriščnica iz današnje zahodne, podkarpatske Ukrajine, ki je bila tedaj še del Češkoslovaške, Lili Jacob. Fotografije iz albuma so nato kopirali v Pragi, Lili Jacob pa je album vzela s seboj v emigracijo, v ZDA. Okoli dvesto fotografij prikazuje prihod v Auschwitz, sprejem, selekcijo, britje, preoblačenje v progasta taboriščna oblačila, kupe civilnih oblek, razvrščanje in pot skupin do plinskih celic oziroma do krematorijev. V šestdesetih letih, torej več kot petnajst let po vojni, so bili ti posnetki šele po tem, ko so nemški novinarji odkrili Jacobovo in njen originalni album v ZDA, saj je obramba spodbijala verodostojnost kopij, spričo svoje izjemne pričevalnosti uporabljeni na sodnih procesih proti taboriščnim stražarjem.
Otvoritvi razstave sta sledili še predavanji. Zgodovinar z mariborske univerze Alma Mater Europaea dr. Daniel Sitar je povedal, da je pri osvobajanju Auschwitza padlo 230 sovjetskih rdečearmejcev. Osvoboditelji so 27. januarja 1945 v taborišču zgroženi naleteli na okoli 7000 preživelih, a sestradanih, prezeblih, prestrašenih in izmozganih taboriščnikov. "V Auschwitzu je bilo ubitih 1,3 milijona ljudi, od tega 960 tisoč Judov. Iz Slovenije je tja prispelo vsaj 2300 ljudi, 1350 pa jih je tam tudi končalo, številke pa še niso dokončne," je dejal. Hajdinjak pa je med svojim predavanjem prikazal tudi odlomke iz filma o osvoboditvi Auschwitza, ki ga je le nekaj dni po tem posnela sovjetska filmska režiserka Elizaveta Svilova.
Ob koncu so si udeleženci zaželeli, da se kaj takšnega, kot je bil holokavst oziroma genocid nad Judi med drugo svetovno vojno, ne ponovi več. Pri tem pa je bilo iz podtona razbrati, da v današnjem svetu na žalost tudi to ni nemogoče.
