Predsednica je položila venec, v govoru pa izpostavila, da se iz zgodovine nismo dovolj naučili: "Zelo me žalosti, da v trenutkih, kot je današnji, ko stojimo ob grobovih žrtev zločina, ljudje še vedno ne živijo v miru. Ob teptanju dostojanstva, človečnosti in ozemeljske celovitosti še vedno umirajo številne nedolžne žrtve. Mednarodna skupnost pa vse bolj postaja nemočna opazovalka držav, ki namesto moči argumenta uporabljajo argument moči."
Frankolovski zločin
Tako imenovani frankolovski zločin se je zgodil februarja 1945, samo tri mesece pred koncem druge svetovne vojne, ko so Nemci v soteski Graben pri Frankolovem na jablane ob cesti obesili sto talcev, da bi maščevali nacističnega funkcionarja, ki je deset dni prej padel v partizansko zasedo.
Predsednica je opozorila, da kljub skokovitemu razvoju človeštva in tehnologije, ki naj bi prinesla razvoj in blaginjo, žal odpovedujemo v svojem bistvu – pri tem, kar nas dela ljudi vse od nastanka človeške vrste: "Odpovedujemo pri medsebojnem spoštovanju, dogovarjanju in gradnji skupnosti. Uveljavljanje interesov posameznika ali nacionalne države na račun drugih ali celo s prisilo nikakor ni sprejemljivo. Posledice takih ravnanj smo, v njihovi najgrozovitejši obliki, videli v obeh svetovnih vojnah."
"Svoboda, mir, spoštovanje človekovih pravic in svoboščin morajo ostati naše temeljne vrednote. Preprosto nimamo druge izbire, če želimo živeti v mirnem in urejenem svetu," je še poudarila.
"Žrtve preteklih vojn so omogočile, da lahko živimo v lastni državi, v mirnem sobivanju s svojimi sosedi prek državne meje, v regiji in širše. Slovenci smo se povezali vedno, ko je bilo to ključno za naš obstoj. Znati moramo sodelovati, odpuščati, živeti v sožitju ter poskrbeti, da se vojno gorje na naših tleh nikoli več ne ponovi." Predsednica verjame, da nam bo uspelo, "ker nas povezuje skupno prizadevanje, to je želja za boljšo prihodnost naših otrok".
