Evropska komisija je izdala prvo socialno obveznico

Evropska komisija je izdala prvo socialno obveznico v višini 17 milijard evrov v okviru instrumenta EU SURE. Ta denar bodo dobile države članice v obliki posojil za pomoč pri kritju stroškov, ki so neposredno povezani s financiranjem nacionalnih shem skrajšanega delovnega časa in podobnih ukrepov, ki so jih sprejele kot odziv na pandemijo. Med 17 upravičenimi državami je tudi Slovenija.

Formalno vlogo za pridobitev te pomoči je vlada oddala avgusta. V njej je navedla, da bo s tem denarjem financirala ukrepe čakanja na delo, skrajšanega delovnega časa, temeljnega dohodka in oprostitve prispevkov za samozaposlene ter druge ukrepe, ki ohranjajo delovna mesta, v skupni višini 1,1 milijarde evrov.

Za več kot 13-krat preseženo povpraševanje

V Evropski komisiji pojasnjujejo, da je bilo zanimanje vlagateljev za njeno prvo socialno obveznico visoko, saj je bil vpis presežen za več kot 13-krat. Izdaja sicer zajema dve obveznici, pri čemer je treba deset milijard evrov odplačati oktobra 2030, sedem milijard pa leta 2040. "Cena desetletne obveznice je bila določena pri treh bazičnih točkah nad srednjo obrestno mero. Cena dvajsetletne obveznice je bila določena pri 14 bazičnih točkah nad srednjo obrestno mero. Končni pribitki za novo izdajo so bili ocenjeni na eno in dve bazični točki za deset- oziroma dvajsetletno tranšo, pri čemer sta obe vrednosti glede na obseg izdaje izjemno omejeni," so sporočili iz Evropske komisije.

To so po njihovih besedah privlačni cenovni pogoji za največjo izdajo obveznic komisije doslej in ugoden začetek programa SURE. Pogoji, pod katerimi komisija najame posojila, se prenesejo neposredno na države članice, ki posojila prejmejo, še dodajajo.

Institucionalni vlagatelji so ekstremno likvidni

Za to, da je bila prva izdaja socialnih obveznic Evropske komisije med vlagatelji dobro sprejeta, je več razlogov, so nam pojasnili v Novi KBM. Najpomembnejši razlog je po njihovi razlagi zagotovo presežna likvidnost na trgu in s tem povezano iskanje naložb investitorjev ter relativna redkost prvovrstnih naložb (boniteta AAA) na splošno. "Čeprav je pri desetletni obveznici donos do dospetja ob izdaji dosegel negativno vrednost (-0,259 odstotka), še vedno predstavlja precej boljši donos kot primerljiva desetletna nemška obveznica, ki ima enako bonitetno oceno," pravijo v Novi KBM.

Ker bo tovrstne ponudbe, ki predstavlja tudi prvi skupni dolg EU in bo namenjena zagotavljanju sredstev za program podpore zaposlitvi, v prihodnje še več, bo po besedah njihovi oceni zanimivo spremljati, na katerih ravneh se bodo oblikovale in gibale donosnosti, predvsem glede na donosnost nemškega dolga.

Ničelno tveganje za izdajatelja

Lojze Kozole, analitik v Iliriki, razlog za 13-kratni prepis omenjenih obveznic vidi v tem, da njihov izdajatelj nosi domala ničelno tveganje in da je bil njihov donos pri izdaji boljši od primerljivih nemških obveznic. "Ob tem moramo upoštevati, da so mnogi institucionalni vlagatelji zdaj ekstremno likvidni. Racionalno je, da marsikatere banke v trenutni situaciji raje pokupijo varne državne oziroma javne obveznice, še posebno če imajo te konkurenčnejši donos. S tem banke presežna denarna sredstva uporabijo, da si znižajo tveganje na lastnih bilancah, kot pa, da bi kreditirale danes bolj tvegane segmente ekonomije. Varnejše segmente sicer že tako ali tako kreditirajo," razlaga Kozole. Tudi zavarovalnice in pokojninski skladi se v danem okolju nizkih obresti še bolj kot ponavadi borijo za čim boljši donos pri nizkem tveganju, še pristavlja.