Darja Kocbek
V Bruslju se ministri za kmetijstvo članic EU pogajajo o predlogu skupne kmetijske politike EU (SKP) za obdobje od leta 2021 do 2027. Novi slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek zadnji kompromisni predlog nemškega predsedstva pričakuje sredi noči. Z dogovorom se mudi, če ga kljub temu ne bo, se po ministrovih besedah ne bo mogoče izogniti dveletnemu prehodnemu obdobju.
Slovenija zagovarja veliko prožnost pri porabi sredstev iz prvega in drugega stebra skupne kmetijske politike za okoljska plačila. Vsak dodaten evro v drugem stebru (razvoj podeželja) bi lahko po ministrovih besedah pomenil prihranek v prvem stebru (neposredna plačila oziroma subvencije). "Sicer bomo morali tudi v Sloveniji pomemben cel neposrednih plačil vezati na okoljske vsebine, ki jih bodo izvajala kmetijska gospodarstva," je na tiskovni konferenci dejal Podgoršek.
O predlogu tudi poslanci Evropskega parlamenta
Predlog reforme skupne evropske kmetijske politike (SKP) so obravnavali tudi poslanci Evropskega parlamenta. O njem bodo glasovali v petek. Poslanec iz Slovenije Franc Bogovič je izpostavil, da morajo poslanci sprejeti tako reformo SKP, ki bo evropskim kmetom zagotovila dostojne prihodke za njihovo delo in enakovreden položaj v prehranski verigi. "Dodatno moramo podpreti male kmetije, ki zelo na hitro opuščajo kmetovanje. Povprečna starost evropskih kmetov je več kot 57 let, zato pozdravljam ukrepe, ki podpirajo mlade prevzemnike. Ne smemo pa pozabiti niti na socialni položaj tistih, ki predajajo kmetije," je poudaril.
Pomembno za Slovenijo je, da je Evropska komisija na nek način že sprejela predlog za uvedbo finančne prožnosti za prvi dve leti. To omogoča, da posamezna država članica za skupno kmetijsko politiko ne bo izgubljala sredstev zaradi morebitnega slabšega vključevanja kmetov v okoljsko shemo.
Slovenija si glede okoljskih vsebin znotraj skupne kmetijske politike po Podgorškovih besedah želi, da bi bile bolj uravnotežene. To pomeni, da je treba uravnoteženo podpirati okoljske vsebine in vsebine, ki podpirajo ključne cilje za razvoj kmetijstva.
Velik napredek je bil za Slovenijo že dosežen pri prožnosti za dobre kmetijske in okoljske pogoj, kar je pomembno, ker jo bo mogoče prilagoditi posebnostim Slovenije, zlasti za male kmetije z do pet hektarjev zemlje, ki jim bo mogoče s prilagajanjem pragov zmanjšati birokratsko breme z zmanjšanjem kontrol, dovoljenjem izjem glede kolobarjenja ...
Slovenija pozdravlja, da se obseg sredstev za proizvodno vezana plačila v okviru prvega stebra ohranja na zdajšnji ravni 13 plus 2 odstotka. Prav tako podpira, da je uvedba plačila za prerazporeditve za države članice prostovoljna. "Tako bomo lahko vprašanje pravične porazdelitve neposrednih plačil naslovili na podlagi analize stanja tudi z drugimi ukrepi," je napovedal minister.
Sektorske intervencije z izjemo sektorja za sadje in zelenjavo bodo lahko v prehodnem obdobju, ki bo trajalo štiri leta, izvajale tudi skupine, ki niso organizacije proizvajalcev, recimo zadruge.
Slovenija bo imela v novem finančnem obdobju na podlagi julijskega dogovora voditeljev držav članic o večletnem proračunu EU 2021-2027 za področje kmetijstva na voljo 1,6 milijarde evrov. To je podoben znesek, kot ga ima na voljo v finančnem obdobju 2014-2020, ki se izteka. Za neposredna plačila kmetom oziroma subvencije predvideva dogovor 921 milijonov evrov, kar je primerljivo z zneskom, ki je bil na voljo za sedanje finančno obdobje. Za razvoj podeželja bo na voljo 795,5 milijona evrov, v zdajšnjem obdobju 2014-2020 je na razpolago 838 milijonov evrov.
