Kohezijska politika je eno najpomembnejših področij Evropske unije, ima tudi enega največjih proračunov, njeni učinki pa so pomembni za vsakega prebivalca Unije. Kohezijska sredstva so namreč namenjena zmanjševanju razlik v razvitosti med evropskimi regijami, ki so med najbolj in najmanj razvitimi še vedno precejšnje.
Slovenija je za izvajanje kohezijske politike in opravljanje drugih skupnih nalog, povezanih z razvojem, razdeljena na dve regiji: kohezijsko regijo vzhodna Slovenija in kohezijsko regijo zahodna Slovenija. V kohezijsko regijo vzhodna Slovenija (KRVS) je vključenih osem razvojnih regij: pomurska, podravska, koroška, savinjska, zasavska, posavska, jugovzhodna Slovenija in primorsko-notranjska regija.
V največjem EU programu v Sloveniji – Programu evropske kohezijske politike 2021-2027 - je do vključno leta 2029 Sloveniji na voljo 3.212.667.453 evrov evropskih sredstev za naložbe v bolj zeleno, digitalno, povezano, bolj socialno in pametnejšo državo.
Večji del evropskih kohezijskih sredstev je namenjen kohezijski regiji vzhodna Slovenija. Kohezijska sredstva treh skladov – Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Sklada za pravični prehod (SPP) - so dodeljena po regijah in jih ni mogoče prelivati v druge regije. Kohezijska regija vzhodna Slovenija ima iz teh skladov na razpolago kar 1.963.061.794 EUR oz. 61% vseh pravic porabe.
Prav tako lahko prijavitelji iz kohezijske regije vzhodna Slovenija dostopajo do sredstev Kohezijskega sklada, ki niso dodeljena po regijah. Prejemniki sredstev v posamezni kohezijski regiji bodo znani po zaključkih javnih razpisov.
Razlog za takšno delitev sredstev je v različni stopnji razvitosti vzhodne in zahodne kohezijske regije. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija v letu 2023 znašal 24.072 evrov. To je približno 79,8 % slovenskega povprečja, ki je znašalo 30.158 evrov. V kohezijski regiji zahodna Slovenija je BDP v letu 2023 znašal 36.842 evrov, to je 122,2 % slovenskega povprečja.
Razlike med posameznimi statističnimi regijami znotraj vzhodne Slovenije so precejšnje. Najvišji BDP na prebivalca je bil v jugovzhodni Sloveniji (27.170 EUR), medtem ko je bil najnižji v zasavski regiji (16.456 EUR). Te razlike v BDP na prebivalca odražajo regionalne razvojne razlike, ki so posledica različnih gospodarskih dejavnosti, ravni industrijske razvitosti, dostopa do infrastrukture in drugih dejavnikov.
Organ odločanja kohezijske regije je Razvojni svet, v 40-članskem svetu KRVS je po pet predstavnikov iz vsake regije. V programskem obdobju 2021-2027 svetu predseduje Aleksander Saša Arsenovič, podpredsednik pa Tomaž Kordiš. Naloge razvojnega sveta kohezijske regije so ključne za usmerjanje, usklajevanje in spremljanje regionalnega razvoja ter učinkovito porabo kohezijskih sredstev.
Zakaj je pomemben skladen regionalni razvoj
Pomembnost regionalnega razvoja za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija je izjemna, saj ta regija zaradi svoje geografske, gospodarske in demografske strukture ter razvojnih razlik potrebuje usmerjene ukrepe za uravnotežen razvoj. Tukaj so ključni razlogi, zakaj je regionalni razvoj v tej regiji pomemben:
1. Zmanjševanje razvojnih razlik
Vzhodna Slovenija ima nižji BDP na prebivalca v primerjavi z osrednjo Slovenijo in Ljubljano.
Obstajajo velike razlike med posameznimi območji znotraj regije (npr. med bolj razvitimi mesti in podeželjem).
Regionalni razvoj pomaga zmanjševati neenakosti med regijami in znotraj regije.
2. Spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja
Vzhodna Slovenija ima velik potencial v industriji, kmetijstvu, turizmu in storitvenem sektorju.
Učinkoviti regionalni razvojni ukrepi omogočajo boljšo izrabo teh potencialov in povečujejo zaposlitvene možnosti.
Pomaga pri ustvarjanju novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, kar zmanjšuje odseljevanje mladih in tudi starejših usposobljenih kadrov (tako imenovani beg možganov in rok).
3. Izboljšanje infrastrukture
Investicije v prometno, digitalno in socialno infrastrukturo so ključne za boljšo povezljivost regije z drugimi deli Slovenije in tujino.
To izboljšuje mobilnost prebivalcev, omogoča privabljanje tujih kadrov in podjetij ter spodbuja gospodarske aktivnosti.
4. Podpora trajnostnemu razvoju
Regionalni razvoj vključuje tudi ukrepe za ohranjanje naravnih virov, razvoj zelenih tehnologij in prilagajanje podnebnim spremembam.
Vzhodna Slovenija ima pomembne naravne in kulturne vire, ki jih je treba varovati in trajnostno upravljati, da izkoristimo njihove potenciale, ne da te vire ogrozimo.
5. Krepitev socialne kohezije
Razvoj regije vpliva tudi na kakovost življenja prebivalcev, dostop do izobraževanja, zdravstva in socialnih storitev.
Pomaga zmanjševati revščino in socialno izključenost.
Če povzamemo, je regionalni razvoj ključnega pomena za zagotavljanje bolj uravnoteženega, odpornega in trajnostnega razvoja vzhodne Slovenije, kar prispeva k večji gospodarski stabilnosti, socialnemu blagostanju in boljši kakovosti življenja prebivalcev.
