Sobota v Sloveniji ni uradno določena kot dela prost dan, razen če pade na katerega od državnih praznikov. Kot izjemo jo obravnavajo le nekatere kolektivne pogodbe, v katerih je posebej določeno, da šteje kot dela prost dan ali da ima krajši delavnik (npr. do 13. ure).
V javnem sektorju dodatek za delo v soboto ni določen kot samostojen dodatek, ampak se obračuna kot delo preko polnega delovnega časa (če sobota ni dela prost dan), in sicer v višini 30 odstotkov urne postavke osnovne plače. Če pa je sobota dela prost dan (praznik), se obračuna dodatek za dela prost dan. Torej se delo v soboto šteje kot nadurno delo, kar pa velja le za tiste, ki imajo po pogodbi o zaposlitvi delo razporejeno kot enakomeren delovni čas.
Razlikovanje med uslužbenci nepravično?
A kot je med pobudami vladi opozoril eden od državljanov, je v Sloveniji veliko javnih uslužbencev, ki imajo neenakomeren delovni čas in morajo zaradi narave dela opravljati službo tudi v soboto. Med te sodijo zaposleni v zdravstvu, reševalnih službah, policiji, gasilcih, pravosodni policiji ... Takšnim uslužbencem ne pripadajo nobeni dodatki in jim delo v soboto pomeni enako, kot da bi delali en dan od ponedeljka do petka in se njihovo delo ne šteje kot delo preko polnega delovnega časa.
Državljan tako predlaga, da bi se takšnim javnim uslužbencem - podobno kot za nedeljsko delo - tudi za sobotno delo povišala urna postavka oziroma dodal primeren dodatek. Z zakonom je trenutno določeno, da za delo v nedeljo ali prost dan (torej praznik) uslužbencu pripada dodatek v višini 90 odstotkov.
"Torej bi morali tisti, kateri imajo neenakomeren delovni čas, za delo v soboto, že zaradi nuje narave dela, odsotnosti od družine itd... prejemati vsaj delni dodatek," je prepričan pobudnik: "Nepravično je, da uslužbenci z enakomernim delovnim časom ob morebitnem delu v soboto prejmejo določen znesek, uslužbenci z neenakomernim delovnim časom pa nobenega. Poudariti je potrebno, da uslužbenec z enakomernim delovnim časom opravlja dela in naloge v sklopu 40 ur na teden (redno delo), v primeru prihoda v soboto dobi nato izplačilo za opravljene nadure, uslužbenec z neenakomernim delovnim časom pa včasih opravi včasih tudi po 50 ur ali več na teden (v sklopu rednega dela) in ker imajo večinoma vsi t.i. referenčno obdobje, se višek opravljenih ur kompenzira s tem, da te delodajalec čez teden (od ponedeljka do petka) pusti prostega doma in ti tako zmanjša število opravljenih nadur. Takšen uslužbenec je nato prikrajšan za polno izplačilo nadur, za delo v soboto pa ne prejme nobenega dodatka."
Vsak javni uslužbenec bi torej po njegovem mnenju moral prejeti dodatek za delo tudi v soboto, ne glede na to, ali imajo enakomeren in neenakomeren delovni čas.
Že zdaj deset dodatkov
Kot so odgovorili z ministrstva za javno upravo, trenutni zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju že predvideva številne dodatke. Našteli so jih kar deset: položajni dodatek, dodatek za delovno dobo, dodatek za mentorstvo, dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta, dodatek za dvojezičnost, dodatki za manj ugodne delovne pogoje, ki niso upoštevani v vrednotenju delovnega mesta ali naziva, dodatki za nevarnost in posebne obremenitve, ki niso upoštevane v vrednotenju delovnega mesta ali naziva, dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času, dodatek za pripravljenost in dodatki za prepovedi in omejitve.
"Plačni sistem je bil dogovorjen z večino sindikatov javnega sektorja, nov plačni zakon, ki je bil sprejet v državnem zboru, pa se izvaja od 1. januarja 2025," so na ministrstvu za javno upravo med vrsticami povedali, da za zdaj ostane tako, kot je dogovorjeno. A hkrati priznali, da je ideja zrela za razmislek o spremembah v prihodnje: "Predlog bomo proučili ob naslednjih spremembah plačnega sistema." Javnim uslužbencem se torej morda nekoč obeta tudi sobotni dodatek v slogu nedeljskega.
