
Morda vam bo v trenutkih veselja vseeno, a dobro je, da veste: če na lotu ali v katerikoli drugi klasični igri na srečo zadenete več kot 300 evrov, vam bo odtegnjenih 15 odstotkov davka. Prihodki od tega davka v celoti pripadajo proračunu občine, v kateri imate kot dobitnik stalno prebivališče. Skratka; če vas poboža boginja sreče Fortuna, se bo tudi občinarjem na široko smejalo, saj bodo prejeli nepričakovan finančni priliv.
A saj vemo, kakšni smo občani: nad potezami občin pogosto negodujemo, prepričani smo, da z denarjem ravnajo kot svinje z mehom. Bi bilo torej bolj pošteno, da bi srečni dobitniki sami določali - kot pri darovanju dela dohodnine za donacije -, v katero javno storitev usmeriti teh 15 odstotkov davka: za vrtce, šole, bolnišnice, zdravstvene domove, domove za ostarele, gasilska društva, obnovo cest ali pa kar za kakšno drugo občino, ne nujno svojo? Zakaj torej tisti, ki je priskrbel dodatni javni denar, po zgledu participativnega proračuna ne more tudi določati, za kaj naj bo namenjen?
"Ker je davek na dobitek od iger na srečo javni prihodek. Javna sredstva in njihova poraba pa ne morejo biti stvar individualne izbire, temveč morajo slediti zakonsko določenim postopkom in biti podvržena proračunskemu nadzoru," odgovarjajo na ministrstvu za finance, ki obstoječe zakonske podlage zato ne namerava spreminjati.
Po njihovem mnenju bi bil predlog, da bi dobitnik sam odločal, komu se nameni 15 odstotkov davka, v nasprotju z osnovnimi načeli javnih financ in ustavno ureditvijo financiranja občin. Še več; v nasprotju bi bil s kar tremi načeli:
1. z načelom enakosti pred zakonom, ki ga zagotavlja 14. člen ustave, ker bi le določeni posamezniki (dobitniki) imeli vpliv na namensko porabo javnih sredstev,
2. z načelom univerzalnosti proračuna, po katerem morajo biti vsi javni prihodki zbrani v proračunu in razporejeni po zakonskih postopkih,
3. z načelom transparentnosti in nadzora, saj bi individualne odločitve onemogočile sistemski nadzor organov občin in računskega sodišča.
"Vsaka občina v skladu s svojimi prioritetami in cilji namenja sredstva v skladu s finančno avtonomijo občin. Za izboljšanje odgovornosti občin pa že obstajajo mehanizmi, med drugim poleg pristojnosti nadzornega odbora občine še obvezna javna objava občinskih proračunov in zaključnih računov občin, revizije računskega sodišča, nadzor ministrstva za finance ter spodbujanje participativnega proračuna, kjer občani lahko neposredno odločajo o delu občinskih izdatkov," še zaključujejo na ministrstvu.





