Nadomestno materinstvo v slovenskih predpisih ni urejeno in zato ne more biti predmet formalne obravnave. Kljub temu se pojavljajo primeri, ko starši skušajo priglasiti kot svojega otroka novorojenca, rojenega v tujini, in zanj na veleposlaništvih pridobiti potni list. Večinoma kot razlog navedejo, "da jih je porod presenetil".
"Kljub vztrajanju naših zaposlenih staršem ne uspe predložiti dokumentov, iz katerih bi bilo razvidno, kje (v kateri bolnišnici) ali s pomočjo katerega zdravnika je porod potekal. V teh primerih ni mogoče dobiti niti ustrezne potrditve starševstva (DNK-analiza za očeta, potrjena nosečnost pri lokalnem centru za socialno delo v Sloveniji)," so nam pojasnili na ministrstvu za zunanje zadeve.
Na leto zabeležijo okrog pet takšnih primerov, vendar je po njihovih besedah verjetnost sivega polja (neprepoznani primeri) precejšnja. Taki primeri se dogajajo v okolju, kjer ni velikih rasnih ali kulturnih razlik, zato je najbolj na udaru veleposlaništvo v Kijevu. Tam so v zadnjem mesecu prejeli vprašalnik (anketni list) ene od ukrajinskih agencij, občasno pa prejmejo tudi vprašanja veleposlaništev drugih držav v Kijevu o tem, kako je nadomestno materinstvo urejeno v Sloveniji.
Potreben bo mednarodni dogovor
Predstavnik ministrstva za pravosodje je pojasnil, da je skladno s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice državam dovoljeno, da sprejmejo nacionalno zakonodajo, ki omogoča pregled izvora otroka, s tem da se izkaže ustrezna dokumentacija in lahko izda potna listina za vstop v državo. Tudi zato na ministrstvu za notranje zadeve že pripravljajo spremembo zakonodaje.
Prav zaradi vedno večje problematike nadomestnega materinstva, ki je dopustno v vedno več državah, ekspertna skupina v okviru Haaške konference za mednarodno zasebno pravo že več let preučuje možnosti za sprejetje mednarodnega instrumenta na tem področju, pa so pojasnili na ministrstvu za pravosodje.
"Ministrstvo za zunanje zadeve nima pristojnosti za preiskovalna dejanja."
