Demografskega sklada na novembrski in decembrski seji državnega zbora na dnevnem redu ni

Zapletov okrog zakona o demografskem skladu še ni konec in lahko se zgodi, da ta ne bo sprejet letos, kot je sicer napovedoval premier Janez Janša. Na dnevnem redu novembrske in decembrske seje državnega zbora ga za zdaj ni. Na ministrstvu za finance so nam včeraj povedali, da od zakona sicer niso odstopili, z vprašanjem, zakaj ga ni na dnevnem redu sej, pa so nas napotili v državni zbor. Tam so pojasnili, da je skupina poslancev po vložitvi vladnega predloga zakona o slovenskih demografskih rezervah, kot nosi uradni naziv, le nekaj dni kasneje, natančneje 14. oktobra, vložila zahtevo za splošno razpravo, kar pomeni, da bo ta opravljena v državnem zboru ob prvi obravnavi predloga zakona. To pa je možno tudi na dodatni izredni seji novembra ali decembra. Takrat bodo tudi poslanci odločali, ali bo šel zakon v nadaljnjo obravnavo, najprej seveda na matični parlamentarni odbor.

Po začetni naglici v oktobru, ko je vlada v parlament poslala predlog zakona brez predhodne razprave socialnih partnerjev na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), se je tako zdaj zataknilo še v državnem zboru. Spomnimo: socialne partnerje je naglica začudila in ujezila, saj naj bi po dogovorjenih pravilih socialnega dialoga vlada v parlament pošiljala med socialnimi partnerji usklajene predloge zakonov. Premier pa jih je miril in na twitterju zapisal "O predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu bosta vzporedno tekli razpravi v DZ in v okviru Ekonomsko-socialnega sveta" ter zagotavljal, da bo vlada odprta za dobre predloge do konca postopka.

"Okoli zakona se sedaj nabirajo vse dileme socialnega dialoga, tehnično nanj nimamo nobenega vpliva več. Nismo pa ga imeli niti na začetku. Prav tako predlog zakona ni bil posredovan v javno razpravo," pojasnjuje predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič. "Glede konkretnih pripomb pa čisto na kratko. Po naši oceni ne gre za sklad, ki bi pomagal financirati pokojninsko blagajno, temveč za novega upravljavca premoženja, ki bo skoncentriral pravice upravljanja in jih dal v roke aktualni politiki ter pomagal uravnovešati proračun. Iz organov upravljanja in nadzora izločajo socialne partnerje. Predvsem pa brez drugih trajnih virov ta sklad nikoli ne bo zadosten za polnjenje blagajne." Vrsto pripomb so pripravili tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS). A tako njihove kot pripombe socialnih partnerjev nimajo več večje teže, vlada jih v parlamentarni proceduri sicer še vedno lahko predlaga kot amandma, a to je odvisno le od njene presoje in dobre volje.

Je pa svojo parlamentarno pot že končal opozicijski predlog zakona o demografskem skladu, ki sta ga pred vlado vložili stranki SD in SAB. Po oceni večine navzočih na glasovanju v državnem zboru na seji 27. oktobra namreč ni bil primeren za nadaljnjo obravnavo. In kje so bistvene razlike med obema predlogoma? Predvsem pri prenosu državnega premoženja na sklad, vplivu politike na upravljanje, delitvi denarja in njegovi porabi ter pri zagotavljanju dodatnih virov, s katerimi bi sklad napajali.