Danes svoj 85. rojstni dan praznuje Milan Kučan. Kot je mogoče prebrati na njegovi spletni strani, se je rodil leta 1941 v prekmurski vasi Križevci, tik ob slovensko - madžarski meji. Odraščal je v protestantskem okolju v sedemčlanski učiteljski družini. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Prekmurju. Diplomiral je na pravni fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1964, je še zapisano na spletni strani.
Politično je deloval že med študijem. "Milan Kučan je vodil Slovenijo, ko se je uspešno ubranila pred agresijo Jugoslovanske armade in ko se je julija istega leta uspešno pogodila za mir. Bil je predstavnik Slovenije na mirovni konferenci o nekdanji Jugoslaviji (jesen 1991), ki je potrdila pravico jugoslovanskih narodov do samoodločbe s stališčem, da je nekdanja skupna država razpadla in lahko njene nekdanje republike svobodno odločajo o svoji državnopravni prihodnosti. Vodil je delegacijo Slovenije, ko je leta 1992 postala članica Organizacije združenih narodov. Vodil je Slovenijo tudi po spremembi slovenske ustave, v obdobju 1992 - 2002, kot predsednik republike. Na prvih neposrednih volitvah v samostojni Sloveniji leta 1992 je bil izvoljen na državljanski listi s 64 % glasov v prvem krogu in potem ponovno leta 1997, prav tako na državljanski listi, s 55,54 % glasov v prvem krogu," spomnijo na njegovi spletni strani.
"Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan," znameniti stavek za zgodovino je Kučan izrekel na razglasitvi samostojne demokratične države na slovesnosti na Trgu republike 26. junija 1991. Že čez nekaj ur se je začela osamosvojitvena vojna.
O Sloveniji in političnih razmerjih se redno opredeljuje tudi ves čas, ko ni več aktivni politik. V enem od zadnjih intervjujev, okoli lanskega dneva državnosti, je na primer za Dnevnik na vprašanje, ali je Slovenija takšna, kot naj bi bila Slovenija, za katero smo glasovali na plebiscitu, odvrnil: "Odgovor je odvisen od tega, kaj je kdo pričakoval. A tisti, ki pravijo, da si jo morajo še izboriti, očitno želijo drugačno Slovenijo. Ti govorijo tudi o drugi republiki pa o koaliciji z državljani, vse to zgolj zato, da bi lažje spremenili ustavo. Sedanja ustava, kakršno poznajo številne druge demokratične države na svetu, jih moti. Moti jih, ker ne omogoča vladanja mimo demokratičnih institucij in mimo konzultacije s tistimi, na katere se sicer sklicujejo, torej z državljani. Izjave o ukradeni državi pa ne le da ne priznavajo volilnih izidov in institutov samostojne Slovenije, ampak usmerjajo v razkol Slovencev v duhu ultimativnih ciljev škofa Mahniča iz časov Avstro-Ogrske: »… ni nas sram povedati, da so nam srodnejši in ljubši katoliški Nemci nego liberalni Slovenci.«"
Vse najboljše!
