Timotej Milanov
Slovenija bo Evropsko komisijo zaprosila za začasno, šestmesečno, znižanje trošarine za bencin in dizel pod najnižjo raven obdavčitve, ki je dovoljena v Evropski uniji. "Razlog za to so izredne in vztrajno visoke cene energentov zaradi stopnjevanja konflikta na Bližnjem vzhodu, ki pomembno bremenijo slovenska gospodinjstva in gospodarstvo," so sporočili po včerajšnji seji vlade. V skladu z evropsko direktivo, ki določa najnižje ravni obdavčitve energentov in električne energije v EU, lahko države članice zaprosijo Evropsko komisijo za izjemo. "Evropska komisija po prejemu vloge le to preuči in predvidoma v roku treh mesecev po prejemu vseh potrebnih informacij Svetu EU predlaga odobritev takšnega ukrepa ali pa sporoči razloge, zakaj ni predlagala odobritve takšnega ukrepa," pojasnjujejo v vladi, kjer dodajajo, da bo Slovenija za znižanje trošarine komisijo zaprosila tudi zaradi tega, ker je skoraj že dosegla najnižjo raven obdavčitve bencina in dizla. Pri tem še navajajo, da je regulirana cena bencina od 24. februarja do 21. julija letos narasla z 1,436 evra na 1,649 evra za liter, kar predstavlja 14,8-odstotno zvišanje, regulirana cena dizelskega goriva pa se je v enakem obdobju zvišala za 26,6 odstotka oziroma z 1,465 evra na 1,855 evra za liter. "Gibanje cen obeh pogonskih goriv odraža vztrajno rast cen surove nafte na svetovnih trgih, ki je posledica zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu. Slovenija je v odziv na omenjena gibanja cen nafte na svetovnih trgih letos že večkrat znižala trošarino za pogonska goriva, kljub temu in drugim ukrepom pa se cenovni pritisk pogonskih goriv na gospodinjstva in gospodarstvo zaradi nadaljnje rasti cen nafte na svetovnih trgih ni ustavil. Slovenija je tako z obstoječimi instrumenti, ki jih dopušča veljavna zakonodaja, že skoraj v celoti izkoristila razpoložljivi manevrski prostor za blažitev cenovnih pritiskov pogonskih goriv," so še zapisali.
Hrvaška si je že uspela izboriti izjemo od avgusta naprej.
V torek so se sicer cene reguliranih naftnih derivatov nekoliko znižale, tako najvišja dovoljena maloprodajna cena bencina izven avtocest in hitrih cest do 3. avgusta znaša 1,603 evra za liter, cena dizla pa 1,828 evra za liter. Za liter kurilnega olja je treba odšteti 1,436 evra.
Kaj vse viša maloprodajno ceno goriv?
Kateri elementi v strukturi cene goriva jo dvigujejo in kakšne možnosti za ukrepanje ima sploh pri tem vlada? Regulirane cene naftnih derivatov (bencin, dizel in kurilno olje) se določajo na podlagi metodologije iz junija sprejete uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, ta pa temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in gibanju tečaja dolar-evro. Uredba je med drugim zvišala najvišje dovoljene marže trgovcev z naftnimi derivati, ki je določena pri 0,115 evra za liter za vse regulirane derivate. Poleg tega je uredba v model za izračun cene dizelskega goriva uvedla še dodatno komponento obnovljivega goriva HVO. Ta je vezana na mednarodne borzne kotacije obnovljivega dizla, zaradi višje tržne cene HVO v primerjavi s klasičnim dizlom pa ima ta komponenta največji vpliv na zvišanje maloprodajne cene dizla, in sicer je ta ocenjen na od tri do pet centov za liter, so ob sprejemu uredbe zapisali na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko. Poleg tega pa je uredba uvedla še višje stroške transporta biokomponent. Vse omenjene spremembe so po junijski oceni vlade ceno bencina zvišale za približno 2,5 centa za liter, ceno dizla za sedem centov za liter, ceno kurilnega olja pa za 2,2 centa za liter. Za uredbo, ki bo v veljavi šest mesecev, so ob sprejetju zapisali, da predstavlja srednjeročni regulativni ukrep, s katerim želi vlada zagotoviti zanesljivo oskrbo trga ter stabilno poslovno okolje za dobavitelje.
Kaj jo še lahko zniža?
Poleg prodajne cene goriva, ki torej zajema tudi maržo trgovcev, pa so v končno ceno všteti še trošarina, okoljska dajatev za emisije ogljikovega dioksida, prispevek za energetsko učinkovitost (URE), prispevek za OVE in SPTE ter davek na dodano vrednost. Pri tem je vlada za obdobje od 28. julija do 28. septembra začasno odpravila plačilo prispevka za energetsko učinkovitost in plačilo dajatve za emisije CO2. Trošarine so tako še eden zadnjih elementov v strukturi cene goriv, s katerim lahko vlada vpliva na znižanje maloprodajne cene. Najnižje dovoljene trošarine so na ravni Evropske unije določene pri 0,359 evra na liter bencina, 0,330 evra za liter dizla in 0,021 evra za liter kurilnega olja. Trenutno v Sloveniji trošarine znašajo 0,41759 evra za liter bencina, 0,330 evra za liter dizla in 0,07875 evra za liter kurilnega olja. Pri dizlu je torej Slovenija trošarino že znižala na najnižjo dovoljeno mejo. Junija letos sta si izjemo izborili tudi Hrvaška in Švedska. Hrvaška bo tako lahko od avgusta do konca januarja prihodnje leto pri trošarinah uporabila znižane stopnje za največ 0,225 evra za liter za dizel in za največ 0,2195 evra na liter za bencin.
