Čeprav živimo v času bliskovitega tehnološkega napredka, ga žal ne spremlja ustrezen razvoj človekovih vrednot in empatije. V vsakodnevnem življenju smo priča družbi, kjer postajajo egocentrizem, pomanjkanje spoštovanja in odsotnost etičnega kompasa norma, kar vodi v vedno večje nasilje, odtujenost in razpad osnovnih družbenih vezi.
Jasno, vzgoja se začne doma, a pojavljajo se tudi razmisleki o spremembah v vzgojno-izobraževalnih institucijah. Trenutni izobraževalni sistem je usmerjen v kopičenje faktografskega znanja in tehničnih veščin, popolnoma pa zanemarja vzgojo človeka kot etičnega bitja.
Prav zato se je med predlogi vladi znašel predlog državljanke, ki se je opredelila tudi kot bodoča mati, za korenito spremembo prioritet v našem šolstvu. V pobudi so opredeljene tri spremembe: 1. uvedba obveznega predmeta "etika in morala", 2. etika kot ključni pogoj za napredovanje in 2. človečnost kot temelj izobrazbe.
Ob 1. točki pobudnica predlaga, da bi se moral nov obvezni predmet "etika in morala" izvajati skozi celotno izobraževalno vertikalo, od prvega razreda osnovne šole do konca dodiplomskega študija, vsebino pa da bi sestavljalo aktivno praktično učenje o empatiji in prepoznavanju čustev drugih, nenasilni komunikaciji, družbeni odgovornosti in pomoči starejšim ... Pobudnica ob tem predlaga, da bi bila ocena pri tem predmetu najpomembnejša ocena v izobraževalnem procesu: "Intelektualni razvoj ne sme biti pomembnejši od človeškega."
Pobudnica vse skupaj utemeljuje z besedami: "Danes imamo vrhunske strokovnjake na področju znanosti in tehnike, ki pa nimajo moralnih zavor pri uporabi svojega znanja v škodljive namene. Znanje v rokah človeka brez empatije je nevarno orožje. Naš sistem mora zagotoviti, da posameznik šele z dokazano stopnjo zrelosti in etične zavesti pridobi pravico do strokovne moči v družbi." Kot je zaključila; če država dandanes vlaga le v pametne naprave in tehnično znanje, ne pa v vzgojo dobrih ljudi, nima prihodnosti: "Čas je, da prenehamo izobraževati zgolj delovno silo in začnemo vzgajati človeka, ki bo sposoben graditi sočutno in varno družbo za vse generacije."
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino pa v nasprotju s pobudnico menijo, da so vsebine, ki jih predlagateljica navaja, že umeščene v učne načrte osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja, ki so bili prenovljeni v letu 2025 in se jih bo začelo uporabljati z naslednjim šolskim letom.
"Analiza učnih načrtov in pripadajočih didaktičnih priporočil kaže, da so predlagane vsebine večinoma vključene v učne načrte drugih predmetov (npr. v osnovni šoli: spoznavanje okolja, družba, slovenščina, zgodovina, angleščina itd., v gimnaziji: sociologija, slovenščina, športna vzgoja, umetnostna zgodovina, psihologija itd.). V izobraževalnih programih osnovne šole pa je učenju predlaganih tematik v veliki meri namenjen tudi samostojni obvezni predmet domovinska in državljanska kultura in etika, ki se ga učenci učijo v 7. in 8. razredu, v srednješolskih izobraževalnih programih pa te vsebina naslavlja tudi aktivno državljanstvo, ki sodi med obvezne druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela za vse dijake," so med drugim zapisali na ministrstvu in tako zavrnili pobudo.
