Bolezen modrikastega jezika: Ovčereja na robu zloma

Med slovensko drobnico se širi bolezen modrikastega jezika, zaradi katere so že poginile številne živali. Kmetje opozarjajo na premajhno odzivnost pristojnih institucij. Pravijo, da so kot panoga na tej točki spregledani, in sprašujejo, zakaj pri množičnih poginih čred ostajajo brez prave podpore, medtem ko so ob drugih živalih, denimo pri psih in mačkah, zaščitniške pobude veliko glasnejše. Kot nam je povedal eden od rejcev, so zloženko o zaznavanju bolezni in ukrepanju ob njej dobili šele pred nekaj dnevi. "To je bistveno prepozno. Ukrepati bi morali takoj po pojavu prvega primera bolezni," je dejal.

Bolezen modrikastega jezika je ovčerejo potisnila na rob zloma, od pristojnih zato pričakujejo učinkovite ukrepe in pomoč prizadetim rejcem. Če razmere ne bodo celovito obravnavane, rejci opozarjajo, da bo panoga reje drobnice še hitreje zamirala, kmetijske površine pa se bodo zaraščale.

Kmetu poginilo 23 ovc in 8 jagnjet

Stalež drobnice je v letu 2023 znašal 143.147 živali, od tega je bilo 116.323 ovc. Prireja mesa drobnice k vrednosti slovenske kmetijske proizvodnje prispeva slab odstotek (malo manj kot 0,8 odstotka leta 2023), k vrednosti živinorejske proizvodnje pa slaba dva odstotka. Kmetijskih gospodarstev, ki redijo ovce, je približno 5000 (kar je okoli 7,3 odstotka vseh kmetij). Dobra četrtina rejcev je vključenih v ekološko kontrolo.

Eden takih rejcev je Uroš Macerl, ki ima skupaj s sinom na svoji ekološki kmetiji 300 ovc. "Bolezen nas je že prizadela. Zaradi nje nam je poginilo 23 ovc in kakih osem jagnjet. To je pri nas okoli deset odstotkov, kar še ni tako hudo kot ponekod, kjer so že pri 40-odstotni izgubi. Ampak vseeno pri vsaki od ovc zelo trpimo, ko gledamo, kaj se dogaja," je povedal. Dodal je, da je bolezen dolgotrajna in da veliko obolelih živali ne preživi. Ko Macerl opazi obolelo ovco, jo odpelje v hlev, kar je že začetna težava, saj je žival težko uloviti in njihov hlev je daleč od pašnika. "V hlevu jim zagotovimo čim boljšo oskrbo, redno hrano in svežo vodo. A kljub negi jih veliko pogine. Škoda je v celem sektorju zelo velika. Zdravila ni in tudi cepiva za ta sev 8 nimamo," je navedel.

Iz vrst rejcev so te dni prihajale informacije, da je v zadnjih tednih poginilo od 20.000 do 30.000 ovc in da je na nekaterih kmetijah smrtnost celo do 50-odstotna.

Uprava za varno hrano zagovarja obvezno cepljenje

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je v odzivu na očitke rejcev poudarila, da je javnost o bolezni modrikastega jezika redno obveščala. "UVHVVR zavrača trditve o pomanjkanju informacij in neobveščanju rejcev," so zapisali. Bolezen je bila do letošnjega septembra potrjena v 73 obratih, a je prisotna na več kmetijah, saj testiranja ne potekajo povsod, ker se bolezen potrdi že na podlagi veterinarskega poročila o kliničnih znakih. Po besedah generalne direktorice Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Vide Znoj pa nimajo podatka o številu poginulih živali, uradni podatki o številu odvozov kadavrov pa po njenih navedbah ne kažejo na to, da bi bilo poginulih živali od 20.000 do 30.000.

UVHVVR zatrjuje, da so bili rejci večkrat pozvani k previdnosti pri nakupu živali, ob potrditvi obeh sevov (BTV-4 februarja in BTV-8 julija) pa so jim svetovali cepljenje živali. Cepivo za sev 4 je bilo v Sloveniji na voljo že junija, a je bil, kot priznajo na upravi, interes zanj majhen. Porabljenih je bilo le nekaj več kot tisoč doz. Zaradi tega zdaj uvajajo obvezno cepljenje drobnice. Za zdaj velja, da bodo stroške cepljenja morali poravnati rejci sami, a spričo kritik in pozivov iz kmetijskih vrst država razmišlja, da bi v določenem deležu sofinancirali tudi strošek zdravljenja živali oziroma znotraj tega tudi cepljenja.

Za odvoz kadavrov bo potrebna dodatna pomoč

Predsednik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije Roman Savšek odgovarja, da se z zamujenim cepljenjem letos spomladi zavaja. "Res je rejcem bilo ponujeno cepljenje živali, ampak cepljenje za sev 4, mi pa imamo trenutno sev 8. Če bi se takrat odločili za cepljenje, bi si naredili dvojno škodo. Najprej stranske učinke cepljenja, nato pa to cepivo sploh ne bi delovalo in bi zdaj gledali isto katastrofo," je pojasnil Savšek in še, da so zdaj rejci vendarle privolili v obvezno cepljenje živali za seve 3, 4 in 8. "A naš pogoj je, da to v celoti plača država. Ovčerejci smo na kolenih in tega ne moremo kriti," nadaljuje in doda, da od pristojnih pričakujejo tudi odškodnine za nastalo škodo, predvsem pa, da čim prej zagotovijo pomoč za sanitarno službo, ki skrbi za odvoz poginulih živali. "Imamo primere, ko kadavri po cel teden ležijo na kmetijah, ker so higieniki preobremenjeni in jih ni dovolj. V tako ekstremnih primerih je pač treba vpoklicati civilno zaščito ali vojsko. Kadavri ne morejo tako dolgo nekje ležati.  To je smrad, hkrati pa povzročitelj kakih drugih bolezni," je še oster Savšek, ki je prepričan, da reja drobnice do zdaj še ni bila nikoli tako zelo na udaru. "Desetletja si ne bomo opomogli. Mi smo delali tudi selekcije avtohtonih pasem in vse to delo bo zdaj izgubljeno," sklene.

Pristojni odgovarjajo, da so zaostanke zmanjšali, zdaj pa so na prizadetih območjih dodatna zbirna mesta za kadavre, da bi skrajšali poti za higienike. Pri razkuževanju in odvozu sodelujejo tudi z vojsko, gasilci in civilno zaščito. Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan ne dvomi, da bodo nastale razmere obvladali. Po njegovih besedah ni potrebna panika, verjame tudi, da bomo lahko kot država rejcem pomagali.