
Ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa so prizadeli številne dejavnosti, v katerih delajo samozaposleni.
V Sloveniji je registriranih 104.734 samostojnih podjetnikov. Mnoge med njimi je epidemija covida-19 najbolj prizadela zaradi zapiranja in ukrepov za preprečevaje širjenja okužb. Čeprav je država v času epidemije pomagala tudi samozaposlenim, pa je na marsikaterem področju nanje popolnoma pozabila, opozarjajo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).
Število karantenskih odločb se je ob poslabšanju epidemioloških razmer bistveno povečalo, s tem pa se povečujejo tudi stiske samozaposlenih. "Tudi samozaposleni in njihovi otroci dobivajo karantenske odločbe. In če zaposleni dobijo nadomestilo za čas karantene ali karantene otrok, potem morajo enake pravice imeti tudi samozaposleni," pojasnjuje predsednik OZS Branko Meh.
Rasti plač sledi rast minimalnih prispevkov
Vlada se je na številne pozive vendarle odzvala, a šele 6. decembra letos. Samozaposlenim, družbenikom in kmetom v primeru karantene ali obveznosti varstva otrok tako pripada od 250 evrov do 750 evrov tudi za obdobje od julija do decembra 2021. Do povračila izgubljenega dohodka je zavezanec upravičen, če ne more opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu zaradi odrejene karantene (z odločbo o karanteni ali s potrdilom o napotitvi v karanteno) ali obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene otroku (z odločbo o karanteni ali s potrdilom o napotitvi v karanteno) ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole (na primer zaprtje šole ali vrtca).
A to še zdaleč ni edina težava, ki skrbi samostojne podjetnike. Z novim letom jih najverjetneje čakajo tudi višji prispevki. Izračun minimalnih prispevkov je namreč odvisen od višine povprečne plače v preteklem letu. Koliko je ta znašala, bo statistični urad objavil šele 15. februarja. A po do zdaj znanih podatkih o rasti plač v letošnjem letu je pričakovati, da bo povprečna plača precej višja, kot je bila lani, ko je znašala 1856,20 evra. Osnova za izračun minimalnih prispevkov samozaposlenih je namreč 60 odstotkov povprečne plače v preteklem letu. V tem letu so tako samozaposleni morali plačevati najmanj 425,43 evra prispevkov. Okoli 25 evrov več kot leto poprej. Z novim letom pa naj bi se prispevki ponovno zvišali. Če bo povprečna plača v letošnjem letu narasla na 2000 evrov, kar je dokaj realno predvidevanje, bodo minimalni prispevki samozaposlenih z novim letom višji za 32,97 evra na mesec oziroma 395,64 evra na leto. Mesečno bi tako znašali 458,4 evra.
V javnem sektorju za kar deset odstotkov višje plače
In kaj za zdaj kažejo uradni podatki o rasti plač v tem letu? Po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj je bila medletna rast plač septembra v javnem sektorju enoodstotna, v zasebnem pa je ostala razmeroma visoka, 6,2-odstotna. Kot so zapisali v analizi, so bile v javnem sektorju plače v prvih devetih mesecih za 10,1 odstotka višje kot v enakem obdobju lani, na kar so vplivali izplačani dodatki v času epidemije. Od junija, ko jih ni bilo več, se je rast plač upočasnila. V zasebnem sektorju je bila povprečna plača v prvih devetih mesecih medletno višja za 5,7 odstotka, predvsem zaradi vpliva dviga minimalne plače na začetku leta. Ocenjujemo, da na rast plač v zasebnem sektorju že vpliva tudi pomanjkanje delovne sile.
Tanja Fajnik Milakovič





