Srečko Klapš
Na posvetu z naslovom Regionalizacija razvoja in ustvarjanja dodane vrednosti v Mariboru v organizaciji Inštituta za strateške rešitve (ISR) so se udeleženci posvetili možnostim na področju infrastrukturnih, energetskih in logističnih projektov. Zbrane je nagovoril mariborski župan Saša Arsenovič, ki je opozoril, da Dravske elektrarne Maribor (DEM) Sloveniji zagotavljajo štiri petine električne energije iz obnovljivih virov, od česar bi lahko z ustrezno ovrednotenimi koncesijskimi dajatvami imeli več koristi in tako izpeljali še več investicij v mestno okolje. Ob gradnji podatkovnega centra in tovarne umetne inteligence v Mariboru pa je poudaril, da bi morali tam proizvedeno odvečno toploto, da ta ne bi postala odpadna, mestu dati brezplačno. Ne pa da se mora mesto za to boriti in prepričevati državo, ki je pozabila investicijo dodatne toplotne črpalke dodati v ta evropski projekt.
Marko Dvornik, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko, je dejal, da je ob podnebnih, geopolitičnih in gospodarskih izzivih cilj vlade zmanjševanje uvozne odvisnosti ter krepitev energetske samooskrbe. "Slovenija bo nadaljevala energetski prehod in opuščanje fosilnih goriv. Povečevali bomo delež domačih nizkoogljičnih virov, okrepili učinkovito rabo energije in zmanjševali emisije z elektrifikacijo, kjer je mogoče. Hkrati je treba razvijati in modernizirati elektroenergetski sistem, ki bo sposoben prenesti naraščajoče potrebe po električni energiji," je še dejal državni sekretar.
Dr. Jure Stojan, partner ter direktor raziskav in razvoja, ISR, je opozoril na razkorak med inovativnostjo vzhodne in zahodne Slovenije: "Po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma je vzhodna Slovenija na 160. mestu, zahodna pa na 80. mestu po inovativnosti." Po pripravljenosti na zeleni energetski prehod pa je bila Slovenija lani na 28. mestu, medtem ko je bila leto prej še na 22. mestu, za primerjavo je na prvem mestu Švedska.
ČHE Kozjak želi povrniti zaupanje ljudi
Jože Hebar, direktor Energetike Maribor, je opozoril na 80 do 100 milijonov evrov vredni projekt Energijske izrabe odpadkov, ki je pripravljen: "Potem ko so se za koncesijo prijavili Maribor, Celje in Ljubljana, čakamo na odločitev, do takrat pa mešane odpadke vozimo v tujino, kjer izrabljajo njihov energetski potencial." Dodal je, da bi na ta način lahko pokrili okoli 60 odstotkov letnih potreb po toplotni energiji v mariborskem sistemu daljinskega ogrevanja.
Andrej Tumpej, generalni direktor DEM, je poudaril, da letošnje slabše hidrološke razmere in posledično precej manj proizvedene električne energije v hidroelektrarnah kažejo potrebo po uresničitvi projekta Črpalne hidroelektrarne Kozjak. Ta bi v teh razmerah lahko proizvajala električno energijo in uravnavala stabilnost elektroenergetskega sistema: "Trenutno na terenu izvajamo raziskave, povezane z vplivi na pitno vodo in varnost akumulacijskega bazena, prišli smo tudi do nekaterih novih tehničnih rešitev, saj si želimo povrniti zaupanje ljudi v projekt." Danijel Levičar, svetovalec za jedrske tehnologije v družbi GEN energija, pa je poudaril, da je JEK2 državni strateški projekt, vključen v podnebno in energetsko strategijo, pri katerem trenutno potekajo analize in postopki, povezani z umeščanjem v prostor. Končno investicijsko odločitev želijo sprejeti do leta 2028, začetek gradnje pa je predviden za leto 2032 z vlivanjem prvega jedrskega betona.
Maribor kot logistično zaledje Luke Koper
Drugi del posveta je odprl vprašanje, kako lahko Slovenija zajame večjo vrednost iz blagovnih tokov. Profesor Aleš Groznik z ljubljanske ekonomske fakultete ugotavlja, da promet in skladiščenje ustvarita pet do šest odstotkov slovenskega bruto družbenega produkta, kar je nad povprečjem Evropske unije, blagovni tokovi pa hitro naraščajo: "Slovenija lahko ponudi EU terminale v Sežani, Ljubljani in Mariboru. Če ga ne bo v Sežani, ga bodo zgradili Italijani, Maribor, ki je v jedrnem prometnem omrežju, pa bi lahko dobil sofinanciranje EU."
Vodja strateškega razvoja Luke Koper Borut Čok je poudaril, da pristanišče že danes uporablja logistične zmogljivosti v zaledju, denimo Cargo Center Graz, zato vidi prostor tudi za razvoj logističnega središča v Mariboru. Njegove prednosti so bližina cestnih in železniških koridorjev ter razmeroma hitro dostopna in stroškovno učinkovita zemljišča.
Članica poslovodstva Pošte Slovenije Ivana Vrviščar je opozorila, da se logistični tokovi lahko začnejo umikati iz Slovenije, če država ne bo sledila razvoju konkurenčnih vozlišč v soseščini. Menila je še, da globalni naročniki logističnih storitev vse bolj iščejo ponudnike, ki lahko prevzamejo odgovornost za celotno logistično verigo, zagotavljajo njeno sledljivost in nastopajo kot enotna vstopna točka. "Če ostanemo le na končnem delu vrednostne verige, ki je tudi najbolj občutljiv na cenovna nihanja, gospodarstvu ne bomo mogli ponuditi razvojnega zagona," je dejala Vrviščar in pozvala, naj Slovenija oblikuje nacionalno logistično strategijo in tako poveže vse akterje na trgu.
Tamara Zajec Balažič, direktorica SPIRIT Slovenija, je razpravo sklenila z vidika privabljanja tujih investicij. Logistična infrastruktura je po njenih besedah eden ključnih dejavnikov pri odločanju vlagateljev, pri čemer ima Slovenija pomembno konkurenčno prednost v Luki Koper in dostopu do evropskega trga. Večja ovira je pomanjkanje dolgoročne vizije in ustrezno pripravljenih lokacij za nove naložbe. "Nimamo dovolj zemljišč, pri katerih bi investitor vnaprej vedel, kaj je mogoče zgraditi, kakšni postopki ga čakajo in koliko časa bodo trajali," je opozorila ter dodala, da bi nas logistični tokovi lahko tudi obšli.
