Blaž Brodnjak: "Ljubljana Zagrebu ne more več konkurirati in pika. Dokončna pika."

Prvi mož NLB Blaž Brodnjak je bil nedavno gost srečanja gospodarstvenikov podravske in pomurske regije v Mariboru. V nagovoru je komentiral nekatere očitke zoper njega in ponovno opozarjal na nekonkurenčnost slovenskega poslovnega okolja.  

O slabih posojilih

"Ne mine dan, da me ne bi kdo iz gospodarstva poklical z odločitvijo, da zapira dejavnost, zmanjšuje število zaposlenih ali seli poslovanje iz Slovenije. Danes imamo praktično celotno kovinskopredelovalno industrijo v podjetjih, ki imajo več kot 500 zaposlenih, v statusu slabih posojil in v zahtevnem prestrukturiranju. Nalijmo si čistega vina o tem, kakšno je stanje gospodarstva v Sloveniji. Imamo okoli štiriodstoten padec industrijske proizvodnje, medtem ko vlada govori o rasti. O kakšni rasti? Rasti javnih investicij, in to iz preteklih kohezijskih shem. V glavnem gre za preplastenje cest, a smo kakšen novi energetski objekt zgradili, se lahko vozimo po tretji osi in drugem tiru, nič proaktivne infrastrukture nismo končali. Ob čemer smo javni dolg povečali z 10 milijard na 48 milijard evrov."

O državni pomoči

"Meni mečejo v obraz, naj vrnem državno pomoč, ti preplačano gobezdalo, ki smo te skupaj z NLB reševali, še poslušam. Vsem sporočam, da imamo od leta 2012, ko sem v to banko prišel tudi za to, da pomagam pri sanaciji, 1800 manj zaposlenih, 110 poslovalnic manj in ustvarjamo pol milijarde evrov dobička. V državni poračun smo vrnili eno milijardo in 400 milijonov evrov s privatizacijo in dividendami, državni delež pa je v tem trenutku za strateškega kupca vreden vsaj milijardo in pol evrov, štiri kupce vam pripeljem, ki so to ceno pripravljeni plačati takoj. Torej 3 milijarde evrov neto za državni proračun, država pa je ob sanaciji NLB namenila 2,3 milijarde evrov ..., za to argumenta o državni pomoči ne sprejemam." 

O (ne)konkurenci Ljubljane Zagrebu

"Čeprav smo povsod na trgih v regiji med tremi največjimi bankami, nas na sosednjem hrvaškem trgu tudi zaradi političnih razlogov še ni. Lani je NLB velikemu slovenskemu podjetju financirala odmeven prevzem. Medtem je to že preselilo ključne vodstvene položaje v Zagreb in danes mu tam Zagrebačka banka ponuja refinanciranje omenjenega posojila in financiranje novega prevzema. Toliko o konkurenčnosti, Ljubljana Zagrebu ne more več konkurirati in pika. Dokončna pika. Zakaj? Zato, ker je tam razvojna kapica že sedem let, zato, ker je davek na dividende in kapitalske dobičke 12-odstoten oziroma slednjega po dveh letih sploh ni. Zato, ker občine z ambicioznimi župani, denimo v Varaždinu in Čakovcu, ponujajo zemljišča po ugodnih cenah, izdajo vsa potrebna dovoljenja praktično v 14 dneh. In enako počnejo župani v srbskih, bosanskih in makedonskih občinah."

O neto plači ... 

"Moja neto plača v Zagrebu bi bila ob moji bruto plači, s katero je mahal minister Luka Mesec, 50 odstotkov višja kot v Sloveniji, to pomeni, da kot homo economicusi ne boste našli direktorja na tem planetu, ki ne bo slej ali prej stremel k temu, da se preseli v Zagreb. Zato smo izgubili velika IT-podjetja, med njimi Microsoft, ob čemer je 60 odstotkov naših podatkov v njihovem oblaku. Na katera vrata potrkati, če se kaj zalomi, ob dejstvu, da smo se sposobni s Hrvati skregati vsaka dva tedna? Dalje, SAP, najbolj pomembno evropsko IT-podjetje, je tam, v Sloveniji praktično razen Tuša nimamo več svojih trgovcev ...

Druga stvar je seveda neprimerljivo poslovno okolje, kajti na Hrvaškem so se dogajale mnoge spremembe, ampak so vse brez izjeme povečevale konkurenčnost, čeprav je tudi tam vlada precej populistično nastrojena in je prav tako odprla proračun velikim tveganjem, s tem ko je dvigovala plače v javnem sektorju. S čimer načeloma nimam problema, ampak je treba pogledati tudi njegovo učinkovitost. Tega ni bila sposobna nobena vlada, nasprotno, še povečevale so zaposlovanje v javnem sektorju."

O evropski konkurenčnosti in Deep Seeku

"Dodatni izziv, ki ga imamo z regijsko konkurenčnostjo, je deloma povezan z evropsko izgubo konkurenčnosti. Če se hočemo varnostno in vsebinsko osamosvojiti, bo treba vložiti več sto milijard evrov, ob čemer je bistvena tudi osamosvojitev na omenjenem informacijskem delu. Kitajci so z Deep Seekom v primerjavi z Američani, ki so v umetno inteligenco zmetali na stotine milijard evrov, pokazali, da se da. In 450-milijonsko gospodarstvo EU je sposobno financirati tako varnostno-obrambno kot tudi vsebinsko oziroma poslovno osamosvojitev. Da bomo bolj konkurenčni, bomo morali še več delati, Kitajci delajo 16 ur na dan, mi bi pa delali 30 ur na teden ... In stimuliramo 58-letnike, da se pasivizirajo, namesto da bi spodbujali 67-letnike, da delajo. To je paradigma, ki je ob demografskem izzivu, kot ga imamo, obrnjena na glavo, ko nimamo dovolj otrok in ko uvažamo ljudi iz Azije ter se prepiramo, ali bomo dali v 30 dneh delovno dovoljenje nekomu iz Nepala, namesto da bi uporabili obstoječo produktivno silo, ki jo imamo. Mnogi upokojenci, danes stari 65 let, so v bistvu veliko bolj produktivni od naših otrok, ki so razvajeni pamži. Zakaj jim ne omogočimo polnega dela in plačila poleg pokojnin? Časi so se spremenili, nimamo več 150.000 brezposelnih, mladi ne želijo delati, zakaj ne uporabimo tistih, ki to želijo. Namesto da rečemo 59-letniku, naj dela 80-odstotno, plačali ga bomo 90-odstotno in mu dali 100-odstotno penzijo ... Jaz sem socialni demokrat, ampak take cvetke so iluzija, to nima nobene zveze s solidarnostjo, nobene zveze s socialno državo, to je pot v pogubo in negativna spirala brez povratka."

O razmišljanju tujih menedžerjev v Sloveniji

"Enostavno nismo več konkurenčni, obdavčiti menedžerje z 68 odstotki in jim pustiti 32 odstotkov zaslužka je neživljenjsko in tudi neustavno, zato bodo ti vse bolj odhajali iz Slovenije. V upravi NLB imamo Nemce in Avstrijce, skupaj je v vodstvenih in nadzornih organih enajst različnih narodnosti, tako da vem, kako razmišljajo. In povratne informacije, ki jih dobivamo, lahko strnem v eno samo vprašanje: Pa kaj je z vami narobe? Moj kolega, ki je prišel lani poleti z mesta senior partnerja McKinseyja in je soavtor globalnega bančnega poročila (Global Banking Report), ima seveda stike z nemško bazo menedžerjev. In ti ga vprašujejo, pa kaj je s temi vašimi bolniškimi odsotnostmi, obdavčitvami in administrativnimi preprekami. Ta trenutek je hitreje in ceneje proizvodnjo organizirati nekje na vzhodu Nemčije, kaj šele na Hrvaškem in v Srbiji. To je soočenje z realnostjo in nekonkurenčnostjo. Nemec ne bo prišel v Slovenijo, če lahko proizvaja v Nemčiji, seveda bo prej preveril še teren na Hrvaškem. Moramo se zavedeti, da so ključni investitorji v Sloveniji Avstrijci in Nemci, v zadnjem obdobju pa Hrvati in Srbi, ki že držijo domala celotno živilskopredelovalno industrijo. Poglejte si lestvico desetih najbolj premožnih v naši regiji, niti enega Slovenca tam ne boste našli. Na Češkem je 35 milijarderjev, v Sloveniji ni niti enega ..."

O gospodarski (ne)rasti ...

"Sloveniji napovedujejo dvoodstotno gospodarsko rast, vlada na tem gradi tudi prihodke proračuna. Od kod? Jaz je na utripu gospodarstva, ki ga merimo v banki, ne čutim, in verjemite, da v bankah prvi zaznavamo, v kakšno smer se gibljejo gospodarski tokovi. Omenil sem celotno kovinskopredelovalno industrijo, ki je v statusu slabih posojil. Imamo resna avtomobilska podjetja, ki so verjetno pred likvidacijo. Družba je imela še lani 950 zaposlenih, prihodnje leto morda ne bo imela več nobenega, ker bo morala prodati proizvodne hale, v Mahleju bo na cesti 600 ljudi ..., to je realnost. Ne bomo mogli živeti samo od javnih investicij in ne bomo mogli financirati vseh štirih prihajajočih dvigov plač v javnem sektorju z vso solidarnostjo do ustreznega prepoznavanja naporov in učinkov v javnem sektorju. Ker ne bo dovolj finančnega zajema, ob čemer sta vira le dva, tisto, kar obdavčimo, in tisto, za kar se zadolžimo. Tretjega vira ni, dobro, imamo še evropske sklade, a ker smo bolj razviti, moramo v EU tudi kaj vplačati, tako da neto učinek tega vira ni več tako ugoden, kot je bil."

O Albaniji in komunistih

"Samo za primerjavo, kako v naši soseščini v Albaniji ob množici davčnih vzpodbud privabljajo tuji kapital. Nedavno sem bil v Tirani, kjer so mi povedali, da bodo leta 2027 zaprli vsa pogajalska poglavja v EU, pa bi lahko vstopili že leta 2029. Ob čemer je premier Edi Rama dobro zapisan tako v Bruslju kot tudi v Washingtonu. Ampak nekaj drugega sem želel povedati, kar ponazarja preobrazbo dežele bunkerjev, kot smo jo poznali. V tisti stekleni piramidi v centru Tirane, kjer je bil mavzolej Enverja Hoxhe, je danes sodobni Inovation Hub s coworking prostori z veliko energije in ogromno mladimi podjetji in podjetniki. In ko so me povprašali na omizju, kjer sem sodeloval, zakaj mislim, da je Albanija vredna naše pozornosti, sem jim odgovoril, da vidim, da so obračunali s preteklostjo in se ozrli v prihodnost. Pri nas pa iz vsakega grma skoči kak predsednik zveze komunistov ..."