Banka Slovenije je objavila novo gospodarsko napoved, ki je precej ugodnejša od tiste na začetku epidemije koronavirusa. Zdaj ocenjuje, da po osnovnem scenariju letos lahko pričakujemo 6,5-odstoten padec bruto domačega proizvoda (BDP), ob začetku krize je napovedala padec BDP med 6,2 in 16,1 odstotka. V naslednjih dveh letih analitiki centralne banke v novi oceni napovedujejo ponovno vrnitev rasti, in sicer za 4,9 odstotka v letu 2021 in 3,6 odstotka v letu 2022. V centralni banki so tudi izračunali, da bi bil padec BDP za tri odstotne točke višji, če Evropska centralna banka (ECB) ne bi sprejela ukrepov za blaženje posledic epidemije.
Majhne odprte ekonomije: "Padec večji, odboj hitrejši"
Bogomir Kovač, profesor z ljubljanske Ekonomske fakultete, ve, da so gospodarske napovedi v razmerah visoke negotovosti vedno problematične, v okviru sedanje "covid krize" še posebej. "Banka Slovenije pričakuje krizo v obliki črke V, s hitrim odbojem, hkrati pa verjame v uspešnost protikriznih ukrepov vlade. Padec rasti je za petino nižji, kot ga napoveduje ECB za evrsko območje, odboj je primerljiv. Glede na izkušnje iz leta 2009 majhno odprto gospodarstvo reagira ravno nasprotno, padec je večji, odboj pa hitrejši. Vse bo odvisno od investicijskega cikla in primernega spodbujanja povpraševanja in bojim se, da bo Janševa vlada ponovila napake iz leta 2012. Učinkovitost ukrepov je majhna, vlada se nagiba k selektivnemu varčevanju in ne produktivnemu trošenju. Moja ocena je bolj pesimistična, pesimistični scenarij Banke Slovenije je dejansko realističen."
Z dobro klimo bo prišla tudi potrošnja
Boštjan Gorjup, predsednik GZS: "V GZS smo dali še nekoliko bolj optimistično napoved, okoli pet odstotkov, saj pričakujemo na našem glavnem, nemškem tržišču verjetno še nekaj ukrepov s strani države, ki bodo pospešili potrošnjo in s tem tudi našo industrijo. Kar zadeva lokalno potrošnjo, menim, da bo učinek vrednostnih kuponov vsekakor pozitiven, in če ne bo pretiranega negativnega efekta drugega vala korone, bomo v letošnjem letu dobro izšli. Vedno je do konca leta še nekaj neznank, tako da današnjo napoved lahko jemljemo za osnovo pri pripravi rebalansa proračuna, za vse ostalo je pa treba imeti dobro klimo v državi in bo prišla tudi potrošnja. Na decimalko je potrošnjo težko napovedati, saj je veliko posamičnih vplivov, apeliramo pa na vlado, da pospeši soglasja pri vseh gradbenih dovoljenjih, da se bo tudi ta cikel uspešno nadaljeval pri velikih, srednjih in malih projektih, ki so v planu in nerazumno dolgo čakajo na dovoljenja. Za naslednje leto pričakujemo bistveno rast izvoza, s tem pa tudi industrije, in vrnitev na raven pred krizo." (tor)
Umar: Podlage za rebalans proračuna
Vladni urad za makroekonomske analize in razvoj bo novo gospodarsko napoved pripravil do poletja. Ta napoved bo v skladu z zakonom o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju ena od osnov za pripravo rebalansa proračuna države, ki ga namerava vlada predložiti državnemu zboru do 1. septembra. "Napoved še pripravljamo, zato vsebine še ne moremo komentirati, bo pa upoštevala vse zadnje razpoložljive podatke, ukrepe in gospodarske napovedi mednarodnih institucij," so nam pojasnili na Umarju.
Križanič: Ne opustiti ukrepov za preprečevanje upada povpraševanja
Nekdanji finančni minister France Križanič z ekonomskega inštituta pri Pravni fakulteti je za Večer dejal, da je napoved "podobna napovedi londonske revije The Economist za upad BDP v evroskupini". "Kaj se bo odvijalo, je odvisno od ukrepov Vlade Republike Slovenije. Če bo Vlada prehitro opustila ukrepe za preprečevanje upada povpraševanja, bomo imeli specifično slovensko recesijo, kot smo jo imeli leta 2012 in 2013," je dejal. Medtem pa je Matej Lahovnik iz skupine, ki je pripravljala vladne pakete pomoči, na twitterju napoved Banke Slovenije pokomentiral, da je "zaradi ukrepov padec gospodarske rasti za okoli tri odstotne točke manjši, rast stopnje brezposelnosti pa manjša za tretjino".
