V zadnjih letih se je pojavilo več odmevnih primerov glasbe, ustvarjene ali pomembno podprte z umetno inteligenco (UI). Eden najbolj znanih je skladba Heart on My Sleeve, ki je posnemala glasova izvajalcev Drakea in The Weeknda ter sprožila številne razprave o avtorskih pravicah. Avstralija je medtem že naredila korak proti zajezitvi umetne inteligence na glasbenem področju. Pesmi, ki jih je v veliki meri ali v celoti ustvarila umetna inteligenca, so prepovedane na vseh uradnih avstralskih glasbenih lestvicah.
Glavni povod za to strogo odločitev predstavlja nedavna razprava ob uspehu priredbe Madonninega hita "Like a Prayer" avstralskega DJ-ja Josha Fawaza, pri kateri je uporabil umetno ustvarjene vokale in bobne. Skladba se je kljub temu prebila visoko na lestvici in bila 16 tednov med najboljših 20 v Avstraliji, na vrhuncu pa je dosegla celo drugo mesto.
Da se na pretočnih platformah pojavlja vse več skladb in izvajalcev, ustvarjenih s pomočjo umetne inteligence, ki dosegajo milijonska poslušanja, poudarjajo tudi pri Združenju Sazas. "To potrjuje, da umetna inteligenca postaja pomemben del glasbenega okolja, kar pa je bistveno, hkrati še povečuje pomen preglednosti nastanka del, spoštovanja avtorskih pravic in jasnih mednarodnih pravil," poudarjajo.
Natančnega odgovora ni
Koliko glasbe danes ustvarja umetna inteligenca? Natančnega odgovora ni. Uradne statistike o deležu glasbe, ustvarjene z umetno inteligenco, trenutno ne obstajajo, večina digitalnih platform pa takšnih del še ne označuje, odgovarjajo iz Združenja Sazas.
Na slovenskih radijskih postajah je takšne glasbe za zdaj malo oziroma je v rednih glasbenih opremah nekaterih programov sploh ni. Glasbeni urednik Tomaž Čop z Infonet Media pravi, da se na njihovih radijskih postajah trenutno ne vrti glasba, ki bi bila v celoti ustvarjena z umetno inteligenco. "Čeprav sem skoraj prepričan, da so si nekateri v fazi ustvarjanja pomagali z raznimi produkcijskimi orodji, podprtimi z umetno inteligenco," dodaja Čop.
Podobno stališče imajo na Valu 202. Glasbeni urednik Jernej Sobočan pojasnjuje, da v uredništvu glasbe, v celoti ustvarjene z generativnimi orodji, ne uvrščajo v svoje redne glasbene opreme. "Na Valu 202 nič. V glasbenem uredništvu smo sprejeli stališče, da je ne vrtimo," pravi.
Za Čopa razlog, da takšne glasbe na njihovih postajah ne vrtijo, ni odpor do umetne inteligence. Težava je predvsem v tem, da takšna glasba za zdaj ni prisotna na uradnih lestvicah in ni veliko uradnih izdaj prek založb. Posledično tudi ni komercialno uspešnega "UI avtorja". "Kar ne pomeni, da se to v prihodnosti ne bo zgodilo," opozarja.
Glasba je že preživela številne revolucije
"Glasba je skozi zgodovino preživela kar nekaj revolucij: od klasike do popa, od akustike do elektrike, od analogne do digitalne tehnologije. Ustvarjanje se je iz izvedb v živo preselilo na posnetke, od ustvarjanja skladb v živo smo prešli do modernih večkanalnih studijskih mešalnih miz, od snemanja na magnetne avdiotrakove pa do sodobnih računalniških programov. Ko so se pojavili, so tudi ti napovedovali konec 'prave' glasbe, pa se to nikoli ni zgodilo. Na koncu zmaga glasba. Prav gotovo pa se je spremenil način produkcije glasbe in način ustvarjanja. Še vedno pa verjamem, da bo pravi hit na koncu ustvaril človek, čeprav mu bo pri tem vsaj malo pomagala UI," pravi Tomaž Čop
Težko jo je prepoznati
Če je bilo mogoče pri prvih poskusih umetno ustvarjene glasbe še iskati določene značilnosti, je danes prepoznavanje takšne glasbe vse težje. Čop pravi, da lahko bolj izurjeno uho pri nekaterih skladbah še prepozna vzorce, ki jih uporabljajo orodja za ustvarjanje glasbe, med katerimi je eno najbolj razširjenih Suno. A z napredkom tehnologije bi lahko to postalo praktično nemogoče.
Sobočan je pri oceni še bolj neposreden: "Težko, celo nemogoče." Obstajajo sicer orodja, ki poskušajo ugotoviti, ali je bila skladba ustvarjena z umetno inteligenco. Sobočan pravi, da jih je nekaj tudi sam preizkusil. Kot primer navaja Deezer, kjer so razvili lastno orodje za prepoznavanje skladb, ustvarjenih z umetno inteligenco.
UI glasbe vse več
"Nedolgo nazaj sem imel priložnost spoznati ekipo Deezerja, francoskega spletnega servisa za prepoznavanje glasbe. Ta ekipa je razvila svoje orodje za prepoznavanje skladb, ustvarjenih z umetno inteligenco. Sprva so ga uporabljali interno, saj so ugotovili, da je glasbe, ustvarjene z UI, vse več. Po njihovih raziskavah je lani takšna glasba predstavljala 28 odstotkov vse glasbe, ki je bila dnevno naložena na Deezer, letos pa je ta delež že 44 odstotkov. Končna številka je bila 75.000 skladb na dan, ki so bile v celoti ustvarjene z umetno inteligenco," pravi Sobočan.
Ko glasbo ustvari algoritem, kdo je potem avtor?
Pri Sazasu poudarjajo, da gre pri tem za eno ključnih odprtih vprašanj sodobnega avtorskega prava. Če je umetna inteligenca uporabljena kot tehnološko orodje, končno delo pa je še vedno rezultat človekove ustvarjalnosti in izpolnjuje pogoje za avtorskopravno varstvo, se nadomestila za uporabo takšnega dela izplačujejo enako kot pri drugih avtorskih delih.
Pri Sazasu posebej izpostavljajo tudi vprašanje učenja modelov umetne inteligence. Če se avtorsko zaščitena dela uporabljajo za učenje modelov brez ustrezne pravne podlage ali licence, ustvarjalci za takšno uporabo praviloma ne prejmejo nadomestila. Prav zakonitost uporabe obstoječih del za učenje modelov je zato eno osrednjih odprtih vprašanj.
Tudi dogajanje na sodiščih že kaže, da vprašanje ni zgolj teoretično. Sobočan omenja primer nemške kolektivne organizacije Gema in podjetja Suno. Gemi je namreč uspelo dokazati kršitve avtorskih pravic na primeru šestih znanih skladb, vključno z "Atemlos" (Helene Fischer), "Daddy Cool" (Boney M.), "Big in Japan" (Alphaville) in "Mambo No. 5" (Lou Bega).
Prihodnost bo poudarek na živi glasbi
"Lahko, da bo UI spodbudila prave avtorje, da postanejo bolj kreativni, da si bodo upali več, predvsem domači avtorji. Se pa bojim, da bomo prišli v obdobje, ko bo glasbo lahko ustvarjal vsak in bo pri ustvarjanju pomembnejše znanje računalništva kot glasbe," poudarja Čop.
A glasbenik po njegovem mnenju ni samo nekdo, ki ustvari skladbo. Avtor je lahko tudi blagovna znamka, ki prodaja single, polni koncerte in ima svojo bazo oboževalcev. Zato si težko predstavlja, da bi bilo mogoče ustvariti enak "hajp" okoli nečesa, kar je generirano z UI in nima neke fizične oblike.
Podobno razmišlja Sobočan. Če se bo poplava skladb, ustvarjenih z UI, nadaljevala, bi lahko v prihodnosti še večjo vrednost dobila glasba v živo, torej koncerti in drugi glasbeni dogodki. Ljudje naj bi še bolj cenili človeškost glasbe. "Prihodnosti glasbe, UI-glasbe, si ne upam napovedati. Niti je ne znam, ker je še prezgodaj. A mislim, da kvaliteta sklad, ki jih ustvarjajo ta orodja, kot je recimo Sono, zelo hitro napreduje," dodaja. "Spomnim se ene raziskave izpred nekaj časa, ki je pokazala, da ljudem ni vseeno, če izvedo, da je bila določena glasba ustvarjena z umetno inteligenco. V raziskavi so ljudem predvajali različne skladbe; nekatere, ki so jih ustvarili glasbeniki, in druge, ki jih je ustvarila umetna inteligenca," je izpostavil Sobočan. Izkazalo se je, da približno 79 odstotkov ljudi ni znalo prepoznati, katera glasba je bila ustvarjena z umetno inteligenco. Ko pa so jim to povedali, jih je več kot polovica dejala, da jim je zaradi tega neprijetno oziroma da jim takšna glasba ni povsem sprejemljiva.
Največja težava je lahko komercializacija
Sobočan kot največji problem vidi komercialno uporabo glasbe, ustvarjene z generativnimi orodji. Razume glasbenike, ki nimajo možnosti za celotno skupino ali produkcijo in si pomagajo s takšnimi orodji. Problem zato vidi predvsem v tem, da bi nekdo finančno izkoristil glasbo, ki jo je ustvaril algoritem, ta pa se je za ustvarjanje učil na obstoječi glasbi, objavljeni na različnih platformah, večinoma brez soglasja glasbenikov oziroma avtorjev.
Za tem je namreč širše vprašanje vrednosti človeškega dela. Glasbeniki vlagajo ure in ure v učenje instrumenta in pridobivanje znanja, za opremo in najeme studiev porabljajo denar, sami financirajo izdaje CD-jev in vinilk. Pri avtorskih delih so prisotni tudi znanje, ustvarjalnost in čustva, še posebej pri osebnoizpovednih skladbah. Prav zato se po njegovem mnenju pojavlja vprašanje, ali se nekdo finančno okorišča s človeško kreativnostjo, znanjem in čustvi brez vednosti oziroma soglasja njihovih ustvarjalcev.
