Ženske v obdobju menopavze pogosto doživljajo nabiranje kilogramov, vročinske oblive, nočno potenje in veliko čustev. To so le najbolj vidne spremembe, ki jih prinaša konec plodnega obdobja. Poleg tega se v tem času močno poveča tveganje za srčno-žilne, presnovne in nevrodegenerativne bolezni ter težave s kostmi. Znanstveniki dolgo niso natančno razumeli, kako te hormonske spremembe vplivajo na celoten reproduktivni sistem.
Raziskovalci iz barcelonskega superračunalniškega centra so zdaj s pomočjo umetne inteligence razvili prvi obsežen atlas staranja ženskega reproduktivnega sistema. Ekipa je analizirala več kot tisoč posnetkov tkiv in podatke o izražanju genov pri več kot tristo ženskah, starih med 20 in 70 let. Z naprednimi metodami prepoznavanja slik so strokovnjaki rekonstruirali proces staranja sedmih ključnih organov, med katerimi so maternica, jajčniki, nožnica in jajcevodi.
Organi se starajo z različno hitrostjo
Rezultati študije prinašajo veliko presenečenje. Znanstveniki so ugotovili, da vsi organi ne sledijo enakemu tempu staranja. Jajčniki in nožnica kažejo postopne spremembe, ki se začnejo še pred uradnim nastopom menopavze. Maternica pa po drugi strani doživi zelo nenadne in drastične preobrazbe prav v času menopavze. Še več, celo različna tkiva znotraj istega organa se starajo neenakomerno. V maternici se na primer sluznica in mišična plast ne spreminjata usklajeno, saj zelo različno reagirata na hormonske premike.
Vodja študije Marta Mele opozarja, da menopavza ne predstavlja zgolj konca reproduktivne funkcije jajčnikov. "Naši rezultati kažejo, da deluje kot prelomnica, ki globoko preoblikuje druge organe in tkiva," razlaga. Znanstveniki so ob tem odkrili tudi posebne molekularne signale, ki jih zdravniki lahko zaznajo v krvi. Ti biološki označevalci omogočajo neinvazivno spremljanje stanja reproduktivnih organov.
Nova doba osebne medicine za ženske
Odkritje odpira vrata popolnoma novim pristopom v medicini. Zdravniki bodo lahko v prihodnosti prilagodili zdravljenja specifičnemu molekularnemu profilu posameznice.
Z analizo krvi bodo strokovnjaki lažje predvideli tveganja, povezana z menopavzo, kot so na primer zapleti medeničnega dna, in to brez potrebe po bolečih biopsijah. Raziskava tako postavlja temelje za boljša, preprostejša in dostopnejša klinična orodja, s katerimi bodo zdravniki učinkoviteje skrbeli za zdravje žensk v zrelih letih.
