Sredi napornega delovnega dneva raven energije pogosto močno pade, kar sproži nenadno in močno potrebo po sladkih ali slanih prigrizkih. Ta scenarij pozna skoraj vsak, nova raziskava pa zdaj razkriva, da želja po hrani doseže svoj absolutni vrhunec ob točno določeni uri – ob 15.42.
Čeprav se ta podatek sliši neverjetno natančno, ga pojasnjuje zapletena interakcija bioloških in psiholoških dejavnikov, poroča ameriški časnik New York Post. Raziskovalno podjetje Talker Research je v sodelovanju s podjetjem EveryPlate anketiralo 5000 ljudi in ugotovilo, da povprečna oseba občuti hudo željo po določeni hrani dvakrat na dan. Večina ljudi se tem impulzom izjemno težko upre. Več kot polovica anketirancev popusti v manj kot eni uri, vsak peti pa se preda že v petnajstih minutah.
Ko nastopi kriza, ljudje najpogosteje posežejo po tako imenovani tolažilni hrani, ocvrtih jedeh in slanih prigrizkih. Na vrhu seznama najbolj zaželenih jedi kraljujejo pica, hamburgerji, ocvrt krompirček in ocvrta piščančja krilca.
Krivec se skriva v krvnem sladkorju in stresu
Glavni razlog za neustavljivo popoldansko željo po hrani tiči v naravnih nihanjih našega organizma. Ko pojemo kosilo, nam krvni sladkor naraste in zagotovi prepotrebno energijo. Temu dvigu pa neizogibno sledi strm padec, ki povzroči utrujenost in možganom pošlje signal, da nujno potrebujejo hiter vir goriva. V takšnih trenutkih roka kar sama seže po čokoladi ali čipsu.
Ključno vlogo pri tem igrajo tudi hormoni. Stresni hormon kortizol med napornim delavnikom pogosto poskoči. Telesu sporoči, da potrebuje dodatno energijo za spopadanje s pritiski, kar močno poveča apetit. Hkrati stres in pomanjkanje spanca zmanjšata učinkovitost leptina, hormona, ki uravnava občutek sitosti. Naša notranja biološka ura lakoto proti večeru naravno povečuje, popoldanska želja po prigrizkih pa predstavlja le uvod v ta del dneva.
Kako uspešno ukrotiti popoldansko lakoto
Zanimivo je, da bi skoraj dve tretjini ljudi svoje želje po hrani raje potešili z doma pripravljenim obrokom kot z naročanjem dostave. Kulinarični strokovnjak Benjamin Grebel pojasnjuje, da glavni izziv ne predstavlja samo kuhanje, temveč miselni napor pri načrtovanju in sprejemanju odločitev. Ko ljudje odpravijo to oviro, priprava večerje postane preprosta in prijetna izkušnja.
Strokovnjaki poudarjajo, da lahko popoldansko lakoto učinkovito nadzorujemo. Predlagajo uživanje uravnoteženih obrokov, ki vsebujejo veliko beljakovin, vlaknin in zdravih maščob. Ta hranila namreč stabilizirajo krvni sladkor in zagotavljajo dolgotrajen občutek sitosti. Namesto preskakovanja obrokov raje načrtujte manjše, redne malice. Pomaga tudi obvladovanje stresa s kratkimi sprehodi in zadostno pitje vode, saj možgani žejo pogosto zamenjajo za lakoto.
