Mlad in visoko izobražen Hrvat z nekajletnimi izkušnjami razmišlja o selitvi v tujino. Na spletnem forumu Reddit je iskal nasvete o življenju v Združenih državah Amerike in Kanadi. Njegova objava je hitro sprožila obsežno razpravo, ki ponuja iskren vpogled v razloge za množično izseljevanje.
Največ pozornosti je pritegnil komentar uporabnika, ki že desetletje živi v nemški Bavarski. Zapisal je, da je selitev z Balkana odpravila večino njegovih psihičnih težav. Čeprav dela kot skladiščnik, živi udobno, brez stresa in redno varčuje, kar se mu je v domovini zdela popolna iluzija. Njegova zgodba močno odmeva v luči nedavnih podatkov Eurostata, ki kažejo ogromno razliko v dohodkih. Nemška minimalna bruto plača namreč znaša 2.343 evrov, medtem ko hrvaška dosega le 1.050 evrov.
Podobne izkušnje delijo tudi izseljenci iz Irske in Nizozemske. Kot glavno prednost izpostavljajo urejen sistem in duševni mir. Nekdo je situacijo slikovito opisal z besedami: "Doma postanem živčen že po dveh dneh."
Ameriške sanje postajajo nedosegljive
Čeprav je avtor objave ciljal predvsem na Severno Ameriko, so ga odgovori rojakov hitro postavili na realna tla. Uporabnik, ki več kot deset let živi v Kanadi, opozarja na visoko inflacijo in strmo rast življenjskih stroškov. Novim priseljencem iz Evrope svetuje selitev le v primeru, da si vnaprej zagotovijo službo z urno postavko vsaj 35 do 40 dolarjev. Kanadska vlada hkrati zmanjšuje kvote za priseljevanje, kar dodatno otežuje vstop v državo.
Situacija v Združenih državah Amerike predstavlja še večji izziv. Izseljenec z desetletnimi izkušnjami onkraj Atlantika celo neposredno odsvetuje selitev v tem trenutku. Opozarja na kaos v imigracijskih službah in izjemno slabe možnosti za pridobitev delovnih dovoljenj. Kot primer navaja vizume za visokokvalificirane delavce. Delodajalci morajo zanje po novem plačati dodatnih 100.000 dolarjev, če delavec ne prihaja iz ameriškega izobraževalnega sistema.
Kljub vsem preprekam pa večina komentatorjev izpostavlja občutek osebne svobode. Mnogi poudarjajo, da so se v tujini znebili družbenega pritiska. Zahod jim predstavlja osvoboditev, saj cenijo individualizem, ki ga v domačem okolju pogosto pogrešajo.
