Zelene strehe kot prihodnost odgovornega in kakovostnega bivanja

V času vse bolj izrazitih podnebnih sprememb in pregrevanja bivalnega okolja ponujajo preprost, a učinkovit odgovor – zadržujejo padavinsko vodo, izboljšujejo mikroklimo in hkrati ustvarjajo nove, uporabne zelene površine tam, kjer jih sicer ne bi bilo.

O tem, kako načrtovati zeleno streho, katere rešitve so primerne za različne tipe hiš, kakšne so njene prednosti in na kaj mora biti investitor posebej pozoren, smo se pogovarjali s strokovnjakom Tomom Žnidaršičem iz podjetja Bauder. V ospredje smo postavili tudi vidik zasebnega naročnika – torej vprašanje, ali in kako lahko zelena streha postane del vsakdanjega bivanja, ne le tehnična rešitev, temveč prostor z dodano vrednostjo.

Kaj danes pravzaprav pomeni zelena streha in zakaj postaja vse bolj aktualna?

Streha kot tisti osnovni element, ki ga poznamo iz preteklosti zgolj v vlogi zaščitnega elementa pred padavinami, je do danes pridobila še veliko dodatnih funkcij, ki so postale pomembne za zagotavljanje kakovostnega dolgoročnega bivanjskega okolja. Trend razvoja čedalje bolj narekujejo tudi podnebne spremembe. Eno od pomembnih, če ne kar glavnih zaščitnih funkcij strešnega ovoja smo pridobili prav z vključevanjem zelenih površin na strehe – tako mehansko odpornost, dodatno toplotno izolativnost, toplotno stabilnost kot pri krušni peči, le da tokrat želimo ohraniti hladnost. 

Katere tipe zelenih streh poznamo in kakšne so glavne razlike med njimi?

V osnovi razlikujemo:

• ekstenzivno ozelenjene strehe: so med lažjimi, imajo tanjšo plast substrata in zahtevajo minimalno vzdrževanje. Primerne so za nizko vegetacijo, kot so mahovi, zelišča in trave;
• intenzivne zelene strehe: imajo debelejšo plast substrata (> 20 cm) in omogočajo rast večjih rastlin in celo dreves. Zahtevajo več nege in vodne oskrbe, vendar tudi bolj pripomorejo k biotski raznovrstnosti;
• polintenzivne zelene strehe: to so hibridi in združujejo značilnosti obeh predhodnih vrst (tako imenovani biotopi).

Ena največjih prednosti zelenih streh je zadrževanje deževnice. Kako to deluje v praksi in kolikšen delež padavinske vode lahko zelena streha dejansko zadrži ali upočasni?

Učinek zadrževanja deževnice deluje presenetljivo učinkovito zaradi medsebojnega (so) delovanja več plasti – gre za tako imenovano večplastno drenažno akumulacijsko funkcijo.

Če si pogledamo pobližje: dež najprej neposredno omoči rastline, prek katerih voda potuje do substrata in ga napoji. Ustrezen substrat z vodo zapolni tudi do 55 odstotkov svojega volumna. Ko je substrat namočen, voda potuje naprej do akumulacijskega sloja (lončkasto oblikovan sloj, ki lahko shrani tudi do 13,5 litra na kvadratni meter). Naslednja stopnja zadrževalca je zaščitna tkanina (geotekstil) z vodno kapaciteto tri litre na kvadratni meter. Šele od tod naprej voda, ki je niso zadržali posamezni sloji, priteče do vtočnikov in naprej v meteorni kanalizacijski sistem.

Sistem ozelenjene strehe tako v svoji strukturi shrani od 33 do 66 litrov na kvadratni meter pri sistemih ekstenzivnih ozelenitev, pri intenzivnih ozelenitvah pa več kot 200 litrov na kvadratni meter.  

In kar je najpomembneje – počasno oddajanje oziroma izhlapevanje vode prek substrata oziroma rastlin nazaj v ozračje – vedno znova ponavljajoči se cikel potovanja padavin.

Kako zelene strehe pripomorejo k razbremenitvi kanalizacijskih sistemov in zmanjševanju poplavne ogroženosti?

Ta upočasnitev toka vode prek posamezne plasti občutno zmanjša količino vode, ki ob začetku močnega naliva hipno pridre v meteorno kanalizacijo. To zamudo vodnega pritoka opredelimo z zadrževalnim koeficientom, ki v primeru ekstenzivno ozelenjenih streh znaša manj kot 0,5. To pomeni, da v 15-minutnem ciklu od začetka padavin v meteorno kanalizacijo lahko prispe samo do polovice količine vode, ki je padla na streho (drugo polovico shranijo posamezne plasti ozelenjene strehe).

Ali lahko govorimo o zelenih strehah kot o pomembnem delu sodobnega upravljanja vode v urbanem prostoru?

Vsekakor ... V tujini je že uveljavljena praksa, da se v primeru gradnje upoštevajo določila zakonodajalca glede dovoljene količine vode, ki sme priteči v meteorni sistem. Za nove objekte so zahteve lahko zelo rigorozne – tudi z ničnim dovoljenim izpustom meteornih vod.

Znan je primer naselja v Hattersheimu, kjer je na površini 9,7 hektarja skladno z zahtevami urejeno avtonomno upravljanje meteorne vode – v javni meteorni sistem gre nič litrov na kvadratni meter.

Jasno je, da je tu potrebno tudi zadrževanje vode na vseh površinah – ne samo na strehah, ampak tudi na parkiriščih in zelenicah. In ta dva prispevata bistveni del zadrževanja vode zaradi posebnih votlih elementov, ki služijo kot vodni rezervoar. 

Kako zelena streha vpliva na temperaturo v objektu poleti in pozimi?

Predniki so že od nekdaj poznali princip naravne klimatske naprave, ki je vedno delovala v pravo smer – to je tako imenovana zemljanka (v zemljo izkopan prostor za shranjevanje pridelkov). Ozelenjena streha predstavlja sodobno zemljanko (vsaj njen zgornji del) in deluje prav na enak način.  

Zgornji sloj rastlin in substrata prestreže največ sončnega sevanja in upočasni prehod toplote v globino. Dodatna ovira je vlaga v sestavu, saj se velik del energije porabi že za njeno izhlapevanje. Toplotna izolacija in masivna konstrukcija tako prejmeta le ostanek energije, kar preprečuje pregrevanje prostorov pod streho.

V luči podnebnih sprememb je poletni režim gotovo tisti, v katerem ozelenitev strehe najbolj pokaže svojo moč in prednost – kot dodatna toplotna izolacija in dodatna mehanska zaščita.

V zimskem režimu je zaradi manjših temperaturnih razlik (znotraj – zunaj) vloga ozelenjene strehe sicer manjša, ima pa pomembno funkcijo v zmanjševanju vpliva vetra na ohlajevanje površin, s tem pa tudi na stabilnejšo temperaturo prej omenjene masivne stropne konstrukcije.

Kakšna je njena vloga pri zmanjševanju toplotnega otoka v mestih?

Medtem ko smo prej govorili o eni enoti oziroma enem objektu, zdaj poglejmo širše. Mesto z veliko stopnjo pozidanosti, z veliko asfaltnih in betonskih površin predstavlja v poletnem sončnem sevanju ogromen potencial za vpijanje sončne energije. In kot poznamo efekt krušne peči, da se počasi segreje in potem še nekaj časa oddaja shranjeno toploto, v poletnem režimu vnovično kurjenje poteka vsak dan, asfaltne in betonske površine so čedalje bolj vroče, nočni režim pa je za kakšno resnejšo ohladitev prekratek. S tem nastajajo pregreta območja, ki dodatno vplivajo tudi na povečano izhlapevanje in povečano sevanje, s tem pa tudi na gibanje zračnih mas in pojave, ki iz tega izhajajo.

Če je v mestu veliko površin, ki jih sončno sevanje težje pregreje – ozelenjene strehe in zelene talne površine z akumulirano vlago oziroma vodo –, pa to občutno pripomore k manjšim temperaturnim obremenitvam mesta kot celote.

Ali lahko uporabniki dejansko občutijo razliko v kakovosti bivanja?

Gotovo, poleg do zdaj zapisanega lahko govorimo tudi o nižji stopnji prenosa hrupa – rastline in substrat so poznani dušilci hrupa, poleg tega pozitivno vplivajo na izboljšanje mikroklime s filtriranjem nanodelcev iz zraka. Zelena streha, ki jo uporabnik lahko opazuje, ima poleg naštetega tudi pozitivne psihološke učinke.

Kako zelena streha vpliva na življenjsko dobo strešne konstrukcije?

Osnovna strešna konstrukcija je z nadgradnjo sistema ozelenitve precej manj izpostavljena zunanjim vplivom okolja, kar odseva na stabilnejših temperaturnih oziroma vlažnostnih obremenitvah zaradi mehanskega učinkovanja, zato je pričakovana življenjska doba daljša. 

Zakaj so zelene strehe danes ena izmed najpomembnejših trajnostnih rešitev v gradnji?

Zelene strehe v tem trenutku pomenijo najučinkovitejše orodje kot odgovor na trenutne podnebne spremembe in s tem nakazan trend sprememb v prihodnosti.

Kako jih arhitekti vključujejo v sodobne hiše in poslovne objekte?

Kdor se zaveda, da je na izzive prihodnosti treba odgovoriti že danes, ne razmišlja. Dunaj ima recimo v evropskem merilu najbolj sistematično urejeno področje vključevanja ozelenjenih streh z vsemi njihovimi pozitivnimi vidiki v prakso. Princip »Grün statt grau« (zeleno namesto sivega oziroma narava namesto betona) pomeni uspešno strategijo prilagajanja podnebnim spremembam.

Pri tem se ozelenjene površine v velikem obsegu vračajo nazaj.

Ali gre bolj za estetski ali funkcionalni element – ali oboje?

Daleč najpomembnejši pri tem je funkcionalni element, kjer je objekt res pripravljen ne samo na današnje razmere, ampak tudi na spreminjajočo se in nepredvidljivo prihodnost.

Estetski del ozelenitve, ki se med letom spreminja v različnih barvnih odtenkih, pomeni psihološko prednost. 

Kakšni so glavni pogoji, da lahko hiša dobi zeleno streho?

Predvsem je tu treba upoštevati gradbeno zakonodajo, žal so še vedno območja, kjer ozelenjene (ravne) strehe kljub dokazanim pozitivnim vidikom niso dovoljene.

Če imamo tu zeleno luč, potem lahko arhitekt pri zasnovi objekta upošteva vse potrebne elemente in vidike, ki jih lahko pomagam konceptno zastaviti.

Kakšno vzdrževanje zahteva in ali je primerno tudi za uporabnike brez vrtnarskega znanja?

Predvsem je treba poudariti, da je treba za delo na višini (kar ozelenjena streha je) upoštevati in vgraditi potrebne varovalne elemente. Potem je vzdrževanje zelo preprosto in občasno, gre bolj za čiščenje in pletje samoraslih rastlin ter enkrat na leto pognojitev z dolgo delujočim specialnim gnojilom.

Koncept ozelenitve je namreč že na začetku zasnovan tako, da predstavlja minimum, da rastline še rastejo, s tem pa je drugim (samoniklim) rastlinam onemogočeno razraščanje.

Katera je največja napaka, ki jo investitorji naredijo pri zelenih strehah?

Odmik od prvotne arhitektove zasnove zelene strehe v smislu varčevanja največkrat privede do strehe, ki postane puščavsko rjava, posajenih zelenih rastlin pa ni več ...