"Joj, oprostite, gospodična, zmotila sem se," mi je ravno pred nekaj dnevi raztreseno dejala prodajalka, ki mi je namesto dvanajstih evrov vrnila le dva. V tistem tednu že tretjič. Enostavno, kot spontani nasmeh ob pogledu na zasneženo Pohorje, je priletelo opravičilo in preprosto priznanje napake. Nekaj, kar je v mojem poklicu redkejše od ekološko pridelane žvečilke brez množice ejev. "Oprostite, zmotila sem se," stavek, ki ga zdravniki naj ne bi smeli imeti v svojem besednjaku. Vsaj drugega dela. Tistega za vejico. Že ko v svojem hitenju čečkam recept (jap, še vedno ročno pisanega) in mi dislektično uspe namesto aspirin napisati vse ostale anagramske različice, me ob "oprostite, bom napisala znova" večina bolnikov prestreli s pogledom ... "Uh, je zmedena". "Aaa, zmotila se je." "Hm, a sploh ve, kaj dela?" Pa gre samo za recept in preprosto slovnično napako.
V očeh bolnikov je zahvaljujoč dostopnosti rumenih medijev zdravniška napaka postala enoznačen pojem, ki je navadno začetek medijskega linča, za katerega zdravnik izve šele iz mastnega naslova. Nepoznavanje osnovnih definicij pojma strokovne napake in iskanje rumenih zgodb je v preteklosti še dodatno vrglo senco na slovensko stroko, ki je po vseh evropskih merilih (ja, ne boste verjeli) objektivno – dobra. Spomnimo se kopice primerov, ki so polnili naslovnice, nato pa ostali brez epiloga, vrednega medijske objave. Linč se vendarle boljše bere kot opustitev sodnih postopkov. A slovensko zdravstvo je dobro, je strokovno, sodobno – pa ne zato, ker sem del njega, ampak ker nas tako ocenjujejo drugi. Seveda je možnost izboljšav – a "podn" naša stroka ni.
Žal je medicina račun z velikim številom spremenljivk, povsem neodvisnih tudi od zdravnika
