Zdrav mikrobiom za zdravje in dobrobit našega ljubljenčka

Ta kompleksna skupnost ima glavno vlogo pri številnih procesih v telesu in skrbi za zdravje naše mačke ali psa.

O pomenu zdravega črevesnega mikrobioma in skrbi zanj smo se pogovarjali s Karmen Grubelić, veterinarsko vedenjsko strokovnjakinjo, ki je s celostnim zdravljenjem in v želji, da bi se psi bolje počutili in bi njihovi skrbniki vedno imeli možnost izobraževanja ali strokovnega svetovanja, ustanovila prvo Pasjo Univerzo pri nas.

V črevesju od 70 do 80 odstotkov imunskih celic

Šele v zadnjih desetletjih, ko se je povečalo zanimanje za povezavo med zdravjem črevesja in imunskim sistemom, je bilo narejenih več znanstvenih študij o črevesnem mikrobiomu in mikrobioti. »Črevesni mikrobiom je gotovo ena izmed glavnih stvari za zdravje in dobro počutje psa ali mačke, saj vpliva na številne fiziološke funkcije, kot sta prebava in absorpcija hranil. Pomaga pri razgradnji hrane, sintezi vitaminov (B12, K) in absorpciji mineralov. Znano je, da je približno 70 do 80 odstotkov imunskih celic v črevesju, zato zdrav mikrobiom krepi odpornost proti morebitnim okužbam. Vpliva na zdravje same črevesne sluznice, ker ščiti pred sindromom prepustnega črevesja (leaky gut syndrome), ki lahko povzroči vnetja in alergije,« pojasnjuje dr. Karmen Grubelić, ustanoviteljica Pasje Univerze. »Če pride do disbioze oziroma porušenega mikrobioma psa ali mačke, bodo skrbniki lahko opazili različne znake, kot so kronična ali ponavljajoča se driska, vetrovi, mehko blato, srbečica oziroma praskanje in grizenje kože, najpogosteje na tačkah, izpadanje dlake, kožni izpuščaji, oslabljena odpornost oziroma pogoste okužbe, prhljaj ali spremembe v vedenju. Tudi neprijeten zadah ali pogoste prebavne težave lahko nakazujejo na neravnovesje v črevesni mikroflori.« Zadnja leta je v znanstvenih raziskavah v ospredju tudi povezava med črevesnim mikrobiomom ter vedenjem in možganskimi funkcijami.

Nove raziskave potrjujejo vpliv na vedenje

Da zdrav črevesni mikrobiom vpliva na vedenje psov, je razmeroma novo znanstveno dognanje, pojasnjuje Grubelićeva. »Črevesje in možgani so tesno povezani prek tako imenovane črevesno-možganske osi. Danes vemo, da se približno 90 do 95 odstotkov celotnega serotonina, to je hormona sreče, v telesu sintetizira v črevesju, natančneje v enteroendokrinih celicah črevesne sluznice, a ne prehaja skozi krvno-možgansko pregrado in je njegov učinek na vedenje posreden prek osi črevesje‒možgani (vpliv na vagusni živec, imunomodulacijo in podobno). Le manjši delež, okoli pet do deset odstotkov, nastane v možganih. Prav tako mikrobiota vpliva na proizvodnjo drugih nevrotransmiterjev, kot sta dopamin in GABA, ter drugih signalnih molekul, ki neposredno vplivajo na stresni odziv, tesnobnost, koncentracijo, impulzivnost, kakovost spanja in splošno stabilnost živčnega sistema.« Pri porušenem mikrobiomu se tako lahko pri psu (in mačkah) pojavijo tesnoba, večja občutljivost za zvoke, razdražljivost, reaktivnost in podobno.

Pomen zdrave prehrane in ustreznega življenjskega sloga

Prvi korak skrbnika k zdravemu mikrobiomu štirinožca je torej izbira kakovostne hrane. »Ta vsebuje velik delež biološko ustreznih sestavin, kot so kakovostne živalske beljakovine tako za pse kot mačke, čim manj ogljikovih hidratov, zdrave maščobe in naravni viri vlaknin,« poudarja Grubelićeva in dodaja, da ne vsebuje umetnih dodatkov, barvil, konzervansov ali poceni polnil. »Dolgoročen vpliv na zdravje živali imajo že prehrana pasje mame pred obrejitvijo, v obdobju brejosti in pozneje laktacije ter prehrana mladiča v prvih tednih življenja. Med brejostjo pride do prenosa nekaterih mikroorganizmov na mladiča, zato mora mama imeti urejeno prebavo. Materino mleko pa vsebuje protitelesa in hranila, ki spodbujajo razvoj imunskega sistema in prebavne mikroflore mladičkov.« Kot poudarja ustanoviteljica Pasje Univerze, se črevesni mikrobiom ne bo »zdravo« razvijal, če bo mladič prehitro ločen od mame, kar pomeni hud stres, celo travmo. Posledično imunski sistem oslabi, kar poveča tveganje za alergije, prebavne težave in celo vedenjske težave navadno v odrasli dobi, podobno, kot to ugotavljajo pri ljudeh. »Čedalje bolj priljubljena veda epigenetika proučuje spremembe v izražanju genov, ki niso posledica sprememb v zaporedju DNK, temveč so povezane s kemičnimi spremembami na DNK ali okoliških beljakovinah, denimo vpliv stresa matere med brejostjo lahko spremeni izražanje genov pri mladiču,« razlaga veterinarka. »Eden izmed pomembnih dejavnikov iz okolja, ki lahko povzroča epigenetske spremembe, je tudi prehrana, ki je najpomembnejša za razumevanje, kako okolje vpliva na zdravje in vedenje ter zakaj se lahko pri posameznikih z enakimi geni razvijejo različne bolezni ali lastnosti. Prihodnjim lastnikom zato vedno svetujem, naj se pozanimajo o prehrani in življenjskem slogu mame in očeta prihodnjega pasjega ali mačjega mladička, saj bo to vplivalo na njihovega prihodnjega družinskega kosmatinca z vidika bolezni in vedenjskih lastnosti.« Kakovostna hrana je torej za zdravje vašega kosmatinca zelo pomembna, ni pa edini dejavnik, spomni vodja Pasje Univerze. »Poskrbeti je treba tudi za primeren življenjski slog psa. Dejavnosti naj bodo primerne pasmi, a tudi tu ne smemo pretiravati. Če imamo delovno pasmo psa, mu moramo zagotoviti več fizične aktivnosti kot 'kavč' psu, ki mu zadostuje večkratni kratek sprehod. Enako 'škodo' lahko naredimo, če delovno pasmo preobremenimo s fizičnimi aktivnostmi ali če psa prepogosto izpostavljamo stresu – individualen pogled na psa, ne glede na pasmo, je zato pomembnejši kot pasma sama. Kronični stres dolgoročno odseva tudi v porušeni črevesni mikroflori,« opozarja Grubelićeva. Enako velja za mačke, ki potrebujejo dovolj prostora in raznolikega gibanja, na kar morajo biti pozorni predvsem lastniki izključno notranjih mačk, ki morda pozabljajo, da so mačke v osnovi lovci in morajo svoj lovski nagon tudi potešiti.

Za zdravljenje akutnih pa tudi podporo kroničnih črevesnih obolenj

Vsak skrbnik psa se je že srečal s prebavnimi težavami svojega ljubljenčka, ki se pojavijo zaradi različnih vzrokov, vedno pa so enako neprijetne tako za psa kot za skrbnika, zato si oba želita, da bi težave hitro minile.

»Tudi pri kroničnih obolenjih, kot so IBD, sindrom razdražljivega črevesja ali kronična občutljivost za hrano, imajo probiotiki, prebiotiki in postbiotiki pomembno podporno vlogo, saj pomagajo uravnavati imunski odziv in zmanjšujejo simptome.« Premehko blato ne pritisne dovolj na paraanalne žleze, a lahko z izboljšano konsistenco blata svojemu psu pomagamo tudi pri teh težavah, s katerimi se srečujejo skrbniki. »Prebiotiki in vlaknine izboljšajo konsistenco blata in spodbujajo naravno praznjenje analnih vrečk. Probiotiki pa pomagajo pri zmanjševanju vnetij in podpiranju zdrave črevesne funkcije, zato je uravnotežen mikrobiom tudi tukaj pomemben del preventive in dolgoročne rešitve.« Vendar, poudarja veterinarka, sta tudi tu nujni previdnost in zmernost. »Preveč vlaknin spodbuja peristaltiko in lahko dosežemo nasproten učinek, torej mehkejše blato ali celo drisko namesto čvrstejšega blata, slabšo absorpcijo hranil in premajhen pritisk na analne žleze, saj gre hrana prehitro skozi črevesje. Omenila bi še, da fermentirani izdelki, kot je kefir, vsebujejo nekatere koristne bakterije, a te niso nujno učinkovite za ciljno podporo mikroflori psov in mačk, saj pogosto ne vsebujejo ustreznih sevov ali koncentracij.«