Igor Selan
Že ob odprtju najprej zahodne mariborske obvoznice, nato pa še vzhodne junija oziroma avgusta leta 2010 je kazalo, da država nima pretiranega interesa hitre ceste H2 skozi Maribor izvzeti iz vinjetnega sistema. Tako ne preseneča, da tudi osem let zatem nismo nič bližje njeni prekategorizaciji v cesto nižjega ranga ali kakšni drugi zakonski rešitvi, ki bi to omogočila.
Hitra cesta H2 od rondoja v Pesnici do Ptujske ceste skupaj z ljubljansko severno obvoznico tako še naprej ostaja edina mestna cesta v državi, za vožnjo po kateri je potrebna vinjeta. In kot kaže, bo še lep čas tako, čeprav za prenos upravljanja ceste iz DARS na Direkcijo za infrastrukturo (DRSI) in posledičen izvzem ceste iz vinjetnega sistema obstajajo dobri argumenti, medtem pa se zdi, da na nasprotni strani stoji bolj kot ne birokratska nepripravljenost za iskanje rešitev.
Razlogi so zgodovinski, ekološki ...
Kot namreč pravi Boris Stergar, predsednik Društva za ceste severovzhodne Slovenije, ki je vladi nedavno poslal pobudo za izločitev hitre ceste H2 iz vinjetnega sistema, so razlogi za to številni, med njimi zgodovinski: "Cesta H2 se je gradila etapno vse od leta 1976 do 2001. Že v sedemdesetih je glavni investitor, takratna Republiška skupnost za ceste, na vprašanja v javni razpravi, zakaj hitra cesta skozi mesto in ne na njegovem obrobju, vedno poudarjal, da bo po izgradnji obvozne avtoceste namenjena mestnemu in primestnemu prometu, zato morajo biti mestni priključki na njo kar se da kratki. To je, ne nazadnje, bila tudi osnovna utemeljitev poteka izbrane trase."
Kot drugi razlog Stergar navaja prometno strategijo mesta, katere osnovno vodilo je preusmeriti motorni promet zunaj mestnega središča. "V Mariboru poteka glavna prometna žila v smeri sever-jug za mestni, primestni in tudi daljinski promet po mestnih cestah - Šentiljski, Partizanski, Titovi in Tržaški. Preusmeritev večjega dela tega prometa na državno cesto je možna samo na hitro cesto H2, ki pa je vinjetna," pove Stergar. In opozori še: "V Mariboru danes ni niti ene državne ceste na osi sever-jug, ki ni vinjetna. Nerazumljivo je, da sta v isti prometni smeri dve vinjetni cesti in nobene državne, ki bi omogočala promet brez vinjet."
"V Mariboru danes ni niti ene državne ceste na osi sever-jug, ki ni vinjetna"
Unikatna rešitev
Da je situacija še bolj absurdna, je del hitre ceste H2 od Ptujske ceste proti nakupovalnim centrom v Bohovi že zdaj v upravljanju DRSI in zanj vinjeta ni potrebna. Težava je le, da do tega dela ceste brez vinjete sploh ni mogoče pripeljati.
V Mariboru imamo torej unikatno državno cestno ureditev. A namesto da bi tudi preostanek ceste izvzeli iz vinjetnega sistema, iz DRSI sporočajo, da bodo omenjeni problem rešili tako, da bodo cesto od križišča Ceste proletarskih brigad do stare lokacije trgovine Obi iz mestne ceste prekategorizirali v državno in tako omogočili dostop do omenjenega odseka brez vinjete.
"Znižala bi se raven uslug"
Za izvzem hitre ceste H2 iz vinjetnega sistema na državo pritiskajo tudi mariborska občina, mariborska Območna obrtno-podjetniška zbornica, Štajerska gospodarska zbornica in Zavod za turizem Maribor - Pohorje, ki na državo apelirajo, da najde vsaj rešitev po vzoru Markovca v koprski občini. Iz direktorata za kopenski promet pri ministrstvu za infrastrukturo odgovarjajo, da tudi cestninski odsek skozi predor Markovec ni izvzet iz vinjetnega sistema cestninjenja, ga pa lahko na podlagi soglasja DARS brez vinjete uporabljajo tisti, ki so se po odseku primorani peljati zaradi preusmeritve obvoza z necestninske ceste. Direktorat v nadaljevanju še naniza nekaj zakonskih možnosti, ki bi, če bi jih občina izkoristila pravilno, lahko vplivale na spremembo sistema, vendar smo neuradno izvedeli, da naj bi ministrstvo, ko jih je občina nanj naslovila, zahtevo dokončno zavrnilo. Menda z razlogom, ki ga kot enega od številnih, zakaj hitre ceste H2 ni mogoče izvzeti iz vinjetnega sistema, navaja tudi DARS: "V primeru prenosa te ceste med nevinjetne bi se zagotovo znižal obseg vlaganj v obnove te ceste in s tem tudi raven storitev, kar si kot upravljavec – prepričani pa smo, da tudi uporabniki - zagotovo ne želimo." Hkrati naj bi se potem bolj onesnaževal Stražunski gozd, skozi del katerega cesta poteka in ki je varovan, medtem ko se zdaj onesnaževanje razprši.
DARS sicer kot razlog navaja tudi, da je obveznost plačevanja cestnine zelo pomembna za njihovo finančno vzdržnost, saj ima družba velike obveznosti iz naslova odplačevanja najetih kreditov za zgraditev avtocest in njihovo obnovo. Da bi kdo od Mariborčanov ali okoličanov, ki uporabljajo hitro cesto H2 skozi Maribor, vinjeto kupil samo za vožnjo po tej cesti, sicer ni prav verjetno.
