Barbara Gavez Volčjak
Marsikdo bi na domačem vrtu želel gojiti tudi kako vrsto sadja, poleg jagod in sadnega drevja so na primer pogoste grmičaste vrste. Kako se lotiti zasaditve in kako jih negovati, smo vprašali vrtnarskega strokovnjaka Vanesa Husića, univ. dipl. inž. agr., iz podjetja Metrob.
Številni ljubiteljski vrtičkarji popestrijo svoj vrt in jedilnik z jagodičevjem. Katere vrste so najmanj zahtevne za začetnike in zakaj?
"Ko začnemo ustvarjati sadovnjak na domačem vrtu, bo res najlaže začeti z jagodičevjem. Najbolje kar z našo, domačo, podalpsko rastlino – ribezi. Med njimi imamo rdeči, rumeni, črni ribez. Ne pozabimo tudi na kosmulje in josto, to je križanec črnega ribeza in kosmulje. Z njimi nimamo kaj dosti dela razen izrezovanja starih poganjkov. Podalpski izvor pa pomeni, da so te rastline bolj odporne proti nizkim temperaturam v času cvetenja. Tako nam tudi ob morebitni pozebi ostane vsaj nekaj plodov."
Kakšen pomen ima pri sajenju sadnih dreves in grmov pravilna izbira lege, da jim zagotovimo dovolj sonca, zavetje pred vetrom in kakovostna tla?
"Za vse sadne rastline veljajo kar enake osnove. Na prvem mestu je sončna lega, ker plodovi potrebujejo sonce. Zavetrna lega je priporočljiva, ker nobena rastlina ne mara prepiha in ne raste dobro na izpostavljenih legah. Tla naj bodo rahla in humozna, da se korenine lepo razrastejo. Deloma lahko to uredimo z dodajanjem substrata in komposta v sadilno jamo."
Eno najpommebnejših opravil v sadovnjaku je gotovo rez drevja. Kako pomembna je pravilna rez sadnega drevja in kakšne so osnovne razlike med zimsko in poletno rezjo?
"Z rezjo uravnavamo rodnost in bujnost rasti. Osnova pri sadnih vrstah je vedno zimska rez, ki jo načeloma izvajamo februarja, marca, morda še v začetku aprila. Bolj zgodaj ko režemo, bolj bujno odžene drevo. Pri poletni rezi pa redčimo poganjke in poskrbimo za osvetlitev krošnje in plodov."
Tako kot druge rastline tudi sadno drevje potrebuje dodatna hranila. Kakšno gnojenje je priporočljivo za domači sadovnjak?
"V začetku sezone, spomladi, opravimo temeljno (prvo) gnojenje. Tako poskrbimo za hranila za začetno rast in razvoj poganjkov, cvetov in plodov. To naredimo, ko začnejo rastline brsteti. V tem času lahko uporabimo recimo organsko gnojilo, peletiran hlevski gnoj. Nato tekom sezone dognojujemo. Idealno je foliarno, torej preko listov, kjer rastlina počrpa hranila. Pa še gnojenje kombiniramo z zaščito proti boleznim ali škodljivcem ter tako v enem škropljenju opravimo več del hkrati. V jeseni pa opravimo založno gnojenje. Uporabimo gnojilo z več fosforja in kalija, ki ga vdelamo v tla."
Ali se je treba izogniti prekomerni uporabi mineralnih gnojil?
"Mineralna ali bolj pravilno – rudninska gnojila, imajo po nepotrebnem škodljivi prizvok. Fosfor (P) in kalij (K) se pridobivata kot rudi, medtem ko je dušik (N) iz zraka. Pomembno je slediti priporočilom proizvajalca o količini gnojila na površino. Če imamo narejeno še analizo zemlje, potem lahko še bolj pravilno doziramo količino hranil. Prekomerna uporaba pomeni, da mečemo velike količine gnojila na premajhno površino. Posledica so povišane koncentracije fosforja, kalija, te pa rešimo le s pravilnim vrtnarjenjem v nekaj letih."
Omenili ste, da lahko hkrati z gnojenjem tudi zaščitimo rastline pred boleznimi in škodljivci. Kako lahko vrtičkarji preprečijo najpogostejše bolezni in škodljivce na naraven oziroma trajnosten način?
"Pri boleznih in škodljivcih v sadovnjaku je tako, da v današnjem svetu moramo začeti z zaščito od sadike dalje in nadaljujemo v vseh sezonah. Spomladi je osnova škropljenje z bakrom in žveplom proti boleznim, z oljnim pripravkom proti škodljivcem. Med sezono pa gre za specifične težave posamezne vrste. Na srečo imamo veliko ekoloških pripravkov, ki jih rešijo. Na primer uši: če jih uničimo z naravnim sredstvom na osnovi azadiraktina takoj, ko se pojavijo, bomo imeli manj težav kasneje. Poleg poškodb na rastlinah so tudi prenašalke bolezni, na kar pogosto pozabimo. Najbolj trajnostna je redna zaščita."
Katere napake vrtičkarji najpogosteje naredijo pri sajenju in oskrbi sadnih rastlin?
"Pri sajenju ne pozabimo na mrežo proti voluharju in dovolj veliko sadilno jamo, ki naj bo široka in ne pretirano globoka. V rahli zemlji se hitreje razrastejo korenine. Ne pozabimo dodati rudninsko gnojilo z dovolj fosforja in kalija na dno sadilne jame, saj bodo ta hranila na voljo rastlini še nekaj naslednjih sezon. Pomemben je tudi močan kol, da nam veter ne poškoduje mladih rastlin."
Enako kot vrtnine tudi sadje ne dozori vse naenkrat. Kako naj vrtičkarji načrtujejo zasaditev, da bodo imeli sveže sadje na voljo skozi celotno sezono?
"Začnemo z jagodičevjem: ribezi, ameriške borovnice, haskap jagode in navadne jagode, maline … tako imamo vedno kaj za zobati, od pomladi pa vse v jesen. Pri sadnem drevju izberemo sorte jabolk, ki bodo dobro prezimne. Za sezonsko sadje bo dobra izbira naši (azijska kamnita hruška) in morda asimina, za malo eksotičnega pridiha v vrtu. Preostalo pa naj bo stvar okusa. Pogosto na primer pozabimo na lesko, kostanj. Za bolj sladkosnede pa so tukaj breskve, nektarine ali češnje."
