Poletna nega trate je izziv, saj visoke temperature, suša in nepravilni ukrepi hitro povzročijo poškodbe, rjave madeže in redko rušo. Pogoste napake, kot so prenizka košnja, napačno gnojenje ali neustrezno zalivanje, lahko trato dodatno oslabijo prav v času, ko najbolj potrebuje podporo. V članku boste izvedeli, kako se jim izogniti ter kako z nekaj enostavnimi ukrepi ohraniti trato gosto, zdravo in zeleno tudi sredi poletne vročine.
Katere napake najpogosteje delamo pri negi trate poleti in kako se jim lahko izognemo?
Najboljše poletje za trato je tako z rednimi padavinami. Ampak podnebje se spreminja in letos smo že izkusili sušo. Veliko težav povzroči prenizka košnja. Hitro vidimo, da pri nizki košnji v vročini ostanejo le rjave zaplate. Zato kosimo na vsaj štiri centimetre ali višje. Nižje nikoli. Prav tako ne gnojimo, če ni dežja. Enostavna dušična gnojila hitro povzročijo ožige.
Kako pogosto in kdaj moramo zalivati trato v poletni vročini, da preprečimo ožig in izgubo vlage?
Namakalni sistemi za domačo zelenico okoli hiše so odlična ideja za vsakega vrtnarja. Vedno jih kombiniramo s časovnikom. Tako nastavimo čas namakanja ponoči, ko je trava ohlajena. Z dobrim namakalnim sistemom porabimo malo vode. To je najbolj pomembno za novo sejano trato.
Ali lahko s pravilnim košenjem vplivamo na zdravje in odpornost trate v poletnem času?
Pravilna košnja v poletnem času ni nižja od štirih centimetrov. Uporabljamo koš in odstranimo odkos trave. Izjema je uporaba robotskih kosilnic, ki svoje delo opravljajo dnevno. Če košnja ni dovolj visoka, hitro pride do sušenja. Pri stari in utrjeni trati je to le vizualno, saj vidimo, da požene nove, zelene bilke po prvem obilnejšem dežju.
Katero vrsto gnojila priporočate za poletno gnojenje trate in zakaj mora biti drugačno kot spomladi ali jeseni? Kako lahko trato uspešno obnovimo po vročinskem stresu – katera hranila ji pomagajo, da si hitreje opomore?
V času suše ne gnojimo trate, saj granulirana gnojila potrebujejo vodo (dež ali namakalni sistem). Če imamo zelenico pred hišo ali okoli nje, je ta površina razmeroma majhna. To pomeni, da lahko trati privoščimo foliarno škropljenje z biostimulanti ali gnojili. Uporabimo lahko tekoč pripravek, ki vsebuje morske alge, aminokisline in mikrohranila. Idealno je škropljenje na sedem do deset dni, kot zelenjavni vrt. Sam na primer poškropim z 20 litri mešanice omenjenega sredstva približno 700 m2 okoli hiše, kjer je mešanica vsega – zelenjavni vrt, sadno drevje in jagodičevje, trta, okrasne rastline in trata. Po trati pada mešanica med škropljenjem večjih rastlin, zato ostane le nekaj kvadratnih metrov za dodatno škropljenje same trate. A potrebujemo dobro škropilnico s fino šobo za dober in enakomeren nanos.
Zakaj je september idealen čas za dosejanje trate in katere vrste travnih mešanic so najprimernejše?
Pravi čas za dosejanje ali pa setev povsem nove zelenice je tisti mesec, ki združuje tople dni in redne padavine. To sta april in september, seveda pa sledimo vremenskim napovedim. Med travnimi mešanicami za dosejanje in setev večje površine je razlika. Za dosejanje so mešanice hitro rastočih sort, ki zapolnijo prazna mesta. Za večje površine pa izberemo mešanice za na primer gaženje, sončno ali senčno lego. Visoko kakovostne mešanice imajo višjo ceno, ampak pravilno posejana trava bo zagotovila lepo zelenico več desetletij.
Kaj so biostimulanti in kako lahko koristijo zdravju in odpornosti trate?
Biostimulanti so snovi (morske alge, aminokisline …) ali mikroorganizmi (simbiotske bakterije, mikorizne glive …), ki spodbujajo in krepijo naravne procese v rastlinah. Večina vrtnarjev jih redno uporablja v zelenjavnem vrtu. Seveda bodo odličen dodatek tudi travi. Veliko bolj bo odporna proti vremenskim razmeram (suša, preveč vode, zmrzal …) in že na videz bo bolj gosta, temno zelene barve. Zelo uspešna kombinacija so simbiotske bakterije in rdeče morske alge. Najboljši učinek desežemo, če trato tretiramo z biostimulanti od setve dalje (ali celo tretiramo seme).
Zakaj je pomembno, da ima trava globok in razvit koreninski sistem, podobno kot divje trave? Kateri ukrepi pomagajo pri razvoju globljih korenin pri trati?
Globok koreninski sistem trav pomeni boljšo odpornost proti suši in škodljivcem ter močnejšo rast. V obdobju suše lažje najde vodo v globljih plasteh tal. Če ji del korenin poškoduje škodljivec, kot so ličinke hroščev (ogrci) ali košeninarja, se veliko hitreje obnovi. Globina je odvisna od tipa tal, v peščenih bodo korenine globlje kot v glineni, zbiti zemlji. Zato je že priprava terena pri prvi setvi izjemno pomembna. Nato je na vrsti tretiranje s kombinacijo rdečih morskih alg in simbiotskih bakterij. Slednje se naselijo na koreninski sistem, kar v praksi vidimo kot precej širše in globlje korenine. To naredimo vsako leto spomladi. Nato sledimo priporočilom o pravilnem gnojenju in namakanju.
Ali zbita zemlja vpliva na rast trate in kaj lahko naredimo, da korenine lažje prodrejo globlje?
Glinena, trda, zbita zemlja zelo oteži rast in razvoj travne ruše. V tem primeru bi morali veliko vložiti v pripravo pred setvijo. Zgornjo plast zemlje, vsaj za lopato globoko (cca 25 cm), moramo prerahljati in dodati kremenove peske (tudi navaden, apneni pesek bo bolje kot nič) ter vsaj nekaj organske snovi v obliki lesnega komposta. Za majhne površine dodajamo namenske substrate za trato. Ti vsebujejo šoto, lesni kompost, kremenov pesek. A jih zaradi cene ne uporabljamo na velikih površinah. Pri obstoječih zbitih zemljah pa je potrebno opravljati prezračevanje s strojem. V nastale luknje nasujemo kremenove peske. Ta poseg opravljamo več let zapored, dokler ne dosežemo vidnega učinka. Omenjene simbiotske bakterije močno povečajo in okrepijo koreninski sistem pri tem delu in nam ga dolgoročno močno olajšajo.
