Eden največjih škandalov v zgodovini televizijskih kvizov se je zgodil leta 2001, ko je nekdanji britanski vojak Charles Ingram v britanski različici kviza Milijonar ("Who Wants to Be a Millionaire?") osvojil milijon funtov, a nagrade ni nikoli prejel. Razlog? Bil je ujet pri goljufiji.
Kašelj kot skrivni signal
Gledalci so ob nedavni ponovni objavi posnetka oddaje opazili nenavadne vzorce – vsakokrat, ko je Ingram izrekel pravilen odgovor, se je v ozadju slišal kašelj. Kasneje se je izkazalo, da sta kašelj kot skrivni signal uporabljala njegova žena Diana in prijatelj Tecwen Whittock, ki sta sedela v občinstvu. Signali so Charlesu pomagali do pravih odgovorov skozi celoten kviz. Sumljivo dogajanje je prijavil drug tekmovalec iz igre Hitri prsti Larry Whitehurst.
Še posebej je bil sumljiv trenutek pri zadnjem vprašanju za milijon funtov: "Pod katerim imenom je znano število 1, ki mu sledi 100 ničel?" Ponujeni odgovori so bili: A) Googol, B) Megatron, C) Gigabit ali D) Nanomol. Ingram je sprva dvomil, omenjal nanomol in gigabit, priznal, da še nikoli ni slišal za "googol", nato pa po dolgi pavzi nenadoma samozavestno izbral prav ta odgovor, kar je voditelju Chrisu Tarrantu vzbudilo dvome.
Sodni epilog in kazen
Preiskava, ki je sledila, je razkrila usklajeno prevaro. Ingram, njegova žena in Whittock so bili spoznani za krive goljufije. Charlesu so odvzeli nagrado, poleg tega pa je bil kaznovan z globo v višini 115.000 funtov. Celoten incident je postal simbol televizijskega škandala in je bil tudi predmet več dokumentarcev in dramskih upodobitev.
Gledalci še danes razpravljajo o primeru
Zgodba znova buri duhove na družbenih omrežjih. Mnogi gledalci poudarjajo, da je bilo Ingramovo vedenje sumljivo – od negotovosti pri vprašanjih, do odločnosti pri odgovorih, ki jih ni poznal. "Tekmovalec, ki ne vara, nikoli ne tvega velikega zneska, če ni prepričan v odgovor," je zapisal eden od gledalcev in primerjal Ingrama z Johnom Carpenterjem, prvim zmagovalcem ameriške verzije kviza, ki je samozavestno odgovarjal brez pomoči.
Poleg kašlja so mnogi izpostavili, da so bila Ingramova pojasnila pogosto nelogična in zmedena, kar še dodatno utrjuje prepričanje, da ni poznal pravih odgovorov.
Zgolj sreča?
Čeprav je Charles Ingram trdil, da je do zmage prišel po naključju, so dokazi pokazali drugače. Primer "kašljajočega milijonarja" je danes učbeniški primer televizijske prevare in hkrati opomin, kako daleč so nekateri pripravljeni iti za denar.
