
Plastika danes ni le odpadek v naravi, ampak nevarnost, ki že prodira v človeške organizme. Najdena je bila v krvi, pljučih, možganih, celo v materinem mleku in posteljici. "To pomeni, da vpliva tudi na nerojene otroke. Posebej zaskrbljujoče je, da je bila mikroplastika prisotna v skoraj 40 odstotkih vzorcev materinega mleka in mlečnih formul," opozarja evropska poslanka Biljana Borzan.
Ena sama plastenka vode lahko vsebuje stotine tisoč delcev plastike, pakirana hrana pa se dodatno kontaminira ob vsakem odpiranju embalaže. Raziskave mikroplastiko povezujejo z Alzheimerjevo in Parkinsonovo boleznijo, zmanjšano plodnostjo, sladkorno boleznijo in možgansko kapjo.
Vsako leto v rekah in oceanih konča približno 14 milijonov ton plastike. Po zadnjih poplavah v Bosni in Hercegovini je bilo v Neretvi po ocenah pristojnih celo 50 tisoč kubičnih metrov smeti, večinoma plastike, reka pa je že prej veljala za eno najbolj onesnaženih na svetu.
Evropska komisija želi, da bo do leta 2030 vsa plastična embalaža primerna za recikliranje, a strokovnjaki poudarjajo, da to ne bo dovolj. Potrebni so predvsem preprečevanje nastanka odpadkov, sodobna infrastruktura in strožji nadzor.
"Generacije so pile vodo iz svinčenih cevi in gradile hiše iz azbesta. Tudi to se je dolgo zdelo neškodljivo. Mikroplastika je naš današnji primer. In še vedno imamo čas ukrepati," zaključuje Borzanova





