Prehranske alergije nastanejo, ko se naš imunski sistem burno odzove na vnos specifičnih beljakovin iz hrane. Telo začne pospešeno proizvajati protitelesa, kar na koncu škoduje celotnemu organizmu. Veliko ljudi sploh ne ve, da v sebi nosijo to "tempirano bombo", dokler določenega živila ne poskusijo prvič. Alergije pogosto pritegnejo našo pozornost šele takrat, ko povzročijo dramatične in nevarne posledice, čeprav so v resnici veliko bolj razširjene, kot si morda predstavljamo.
Pri nekaterih posameznikih alergijska reakcija poteka v blažji obliki. Povzroči le neprijetno srbečico ali oteklino določenega dela telesa. Za druge pa enak grižljaj pomeni neposredno nevarnost. Če ne ukrepamo dovolj hitro, bolniki zaradi anafilaktičnega šoka tudi umrejo. O tem resnem zdravstvenem problemu obširno poroča italijanska Gazzetta, ki opozarja na pet najpogostejših živil z usodnimi posledicami.
Geografske razlike pri nevarnih živilih
Zanimivo je, da se najpogostejši sprožilci hudih alergijskih reakcij razlikujejo glede na geografsko območje in prehranjevalne navade prebivalstva. V Italiji ljudje najpogosteje burno reagirajo na kravje mleko, kokošja jajca in različne vrste oreščkov oziroma suhega sadja. V skandinavskih državah, kjer jedilnik temelji na morskih dobrotah, pa največ težav in nevarnih reakcij povzroča prav uživanje rib in rakov. Ne glede na to, kje živimo, strokovnjaki svetujejo izjemno previdnost pri uvajanju novih živil in hitro prepoznavanje prvih znakov alergijske reakcije.
