
Ali se pogosto znajdete v situaciji, ko se na družinskih kosilih ali ob kavi s prijatelji morate zagovarjati, zakaj ste še vedno samski? Morda se sprašujete, ali je z vami kaj narobe, ker tista prava oseba preprosto ne pride naproti. No, znanost ima za vas novico, ki vam bo verjetno precej polepšala dan in dvignila samozavest. Izkazalo se je namreč, da vaš samski status morda ni posledica pomanjkanja sreče, temveč vaše inteligence.
Raziskovalci z Univerze v Zürichu v Švici so se poglobili v to problematiko in prišli do zanimivih zaključkov. Ugotovili so, da inteligentnejši ljudje pogosteje ostanejo dlje časa brez partnerja. Michael Krämer, soavtor študije, ki je bila objavljena v strokovni reviji Journal of Personality and Social Psychology, pojasnjuje, da tako sociodemografski dejavniki, kot je izobrazba, kot tudi psihološke značilnosti igrajo ključno vlogo pri tem, kdo bo vstopil v romantično zvezo in kdo ne.
Te ugotovitve prihajajo v času, ko statistike kažejo, da se vse manj ljudi odloča za resne zveze. V zadnjih petdesetih letih se je delež mladih med 25. in 34. letom, ki ne živijo s partnerjem, drastično povečal: pri moških je dosegel kar 50 odstotkov, pri ženskah pa 41 odstotkov.
Pametni, izobraženi in ... sami?
Da bi razumeli, kateri dejavniki vplivajo na dolgotrajna obdobja brez partnerja, so raziskovalci pod drobnogled vzeli več kot 17.000 ljudi iz Velike Britanije in Nemčije. Spremljali so jih od njihovega 16. leta, ko še niso imeli izkušenj z vezami, pa vse do 29. leta starosti. Rezultati so razkrili nekaj presenetljivih vzorcev.
Med tistimi, ki najdlje ostajajo samski, izstopajo mladi moški z višjo izobrazbo. Zanimivo pa je tudi odkritje glede bivanjskih razmer. Izkazalo se je, da tisti, ki živijo sami ali ostajajo v varnem zavetju starševskega doma, težje najdejo partnerja. Nasprotno pa življenje s prijatelji ali sostanovalci očitno povečuje možnosti za uspeh na ljubezenskem področju, morda zaradi večje socialne izpostavljenosti ali preprosto bolj sproščenega načina življenja.
Avtorji študije se sicer niso spuščali v globoke analize, zakaj točno inteligentnejši ljudje težje skočijo v zvezo, vendar to odstopa od nekaterih prejšnjih prepričanj, da imajo pametnejši ljudje večje možnosti za poroko. Morda gre za višje standarde, večjo previdnost ali pa preprosto fokus na kariero in osebnostno rast v ključnih letih.
Temna plat medalje: osamljenost
Raziskovalci so opozorili tudi na čustvene posledice dolgotrajnega iskanja partnerja. Primerjali so zadovoljstvo z življenjem, občutke osamljenosti in stopnjo depresije pri tistih, ki so ostali samski, in tistih, ki so našli ljubezen.
Rezultati so jasni: dlje kot je nekdo ostal sam, bolj je upadalo njegovo zadovoljstvo z življenjem in rasla osamljenost. Te težave so postale še posebej izrazite v poznih dvajsetih letih, kar se je pokrivalo tudi z višjimi stopnjami depresivnosti, vzorec je bil podoben tako pri moških kot pri ženskah. Po drugi strani pa je vstop v prvo resno zvezo prinesel vidno izboljšanje splošnega počutja.





