Upanje očitno res umira zadnje. Neki Splitčan je na družbenih omrežjih objavil ganljivo prošnjo za pomoč pri iskanju zlatega prstana, ki ga je na plaži Žnjan izgubil že davnega leta 1992. Čeprav so od takrat minila več kot tri desetletja, še vedno verjame, da ga je morda kdo našel in shranil.
Kot poroča Slobodna Dalmacija, mu je moški zlati prstan z vgraviranimi začetnicami med plavanjem zdrsnil z roke v plitvem morju. Žnjan je bil takrat precej drugačen kot danes: brez urejenih plaž, sprehajališča in lokalov, ob obali pa so bili predvsem prod, beton in manjši kopalni predeli.
Moški je prstan takoj poskušal najti, vendar so mu iskanje oteževali valovi. Na kraj se je pozneje še večkrat vrnil in pregledoval kamenje, a dragocene družinske zapuščine ni nikoli več zagledal.
Prstan zanj nima le materialne vrednosti. Dobil ga je od pokojnega očeta, zato mu pomeni predvsem spomin na ljubljeno osebo. V objavi je priznal, da so možnosti za najdbo po toliko letih skoraj nične, vendar se kljub temu ni želel povsem odpovedati upanju. Morda ga je, kot razmišlja, kdo našel kmalu po izgubi in ga še vedno hrani.
Njegova prošnja je na spletu hitro pritegnila veliko pozornosti. Nekateri uporabniki so mu zaželeli srečo in pomagali širiti objavo, drugi pa so se pošalili, da bi moral Žnjan dobiti kar svoj oddelek za izgubljene in najdene predmete.
Pojavili so se tudi manj optimistični komentarji. Nekateri menijo, da je bil prstan že zdavnaj prodan, drugi pa so opozorili, da se je obala v preteklih desetletjih močno spremenila. Zaradi nasipavanja in prenove plaž bi se lahko danes skrival globoko pod novimi plastmi materiala.
Kljub vsemu zgodba še nima nujno dokončnega konca. Morje včasih po dolgih letih naplavi predmete, za katere so njihovi lastniki že izgubili vsakršno upanje. Splitčan zato računa, da bo njegova objava dosegla pravo osebo in mu morda nekoč vrnila dragoceni spomin na pokojnega očeta.
