Sodnica odločila: 700 tisoč evrov vredno premoženje frizerke zakonito

Specializirano državno tožilstvo (SDT) je po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora tožilo frizerko Vlasto Mrčinko s Ptuja. Tožilec SDT Boštjan Valenčič ji je očital, da je za nekaj manj kot 540.500 evrov njenega premoženja nezakonitega. Ljubljanska okrožna sodnica Bojana Maravič je v sodbi v celoti zavrnila navedbe tožilstva o domnevno nezakonitem premoženju Mrčinkove. Sodba še ni pravnomočna, tožilstvo pa je že napovedalo pritožbo.

Sodna preiskava zaradi utaje davkov

Mrčinkova se je oktobra 2014 znašla v finančni preiskavi zaradi suma utaje davkov. Uradno je namreč prikazovala, da ima tako slab promet v frizerskem salonu (v letih od 2011 do 2013), da je bila plačila davka celo oproščena. Vendar pa razkošna hiša z bazenom, frizerski salon in dragi avtomobili kažejo, da je denar bil pri hiši. V finančni preiskavi, ki je trajala od 1. avgusta 2008 do avgusta 2013, pa je bilo ugotovljeno, da je vrednost premoženja domnevno nezakonitega izvora 540.477 evrov, davka pa naj ne bi bila plačala v višini nekaj več kot 420 tisoč evrov. Po mnenju tožilstva so bili sporni nakupi parcele in gradnja hiše v Sovretovi ulici na Ptuju, parcele v Krčevini pri Ptuju ter najemi avtomobilov visokega cenovnega razreda. SDT je zoper njo zaradi utaje davkov vložilo zahtevo za preiskavo, ki je, po naših podatkih, sodnik mariborskega okrožnega sodišča ni dopustil. Na njegovo odločitev se je SDT pritožilo na višje sodišče, ki je ugodilo pritožbi SDT in zoper Mrčinkovo uvedlo sodno preiskavo.

Gotovina spravljena na varnem

Mrčinkova je na sodišču v tožbi po ZOPNI zanikala, da je hiša v Sovretovi ulici na Ptuju zgrajena z nezakonitim denarjem. Povedala je, da sta z Aleksandrom Vrbnjakom, njenim zunajzakonskim partnerjem, denar za gradnjo hiše dobila od prodaje prejšnje hiše na Hajdini, diskoteke in lokala na Ptuju in da je Vrbnjak denar priigral v kazinu. Ko je zapustil policijske vrste, je po njenih besedah dobival večje vsote denarja pri transferjih nogometašev, del denarja pa ji je za hišo dal oče, saj je vzel bančni kredit. Denar od prodaje prve hiše, lokala in diskoteke je sproti spravljala na posebno varno mesto, v "vakuum", in skrbela za to, da do njega ni prišla vlaga. Ko je začela graditi razkošno hišo z bazenom, je denar vzela iz skrivališča. Na sodišču je Mrčinkova preko odvetnika Andreja Poharja iz odvetniške pisarne Čeferin v sodni spis vložila tudi številna dokazila o prodajah in nakupih nepremičnin, Vrbnjakovem posojanju denarja, dokazilo o zadetku v kazinu in drugo. Podobno je na sodišču povedal tudi Vrbnjak lani decembra. Vrbnjak je bil sicer več let na begu. Junija 2014 so ga naši policisti prijeli na mejnem prehodu Dragonja in ga odpeljali na prestajanje zaporne kazni, obsojen je bil namreč na dve leti zapora zaradi trgovanja z mamili. V priporu je bil osemnajst mesecev, zato je moral odslužiti le še preostanek kazni. Ko jo je novembra 2014 prestal, je bil takoj izročen italijanskim varnostnim organom, ki so ga več let iskali z mednarodno tiralico zaradi suma trgovanja z mamili. V nenavzočnosti je bil obsojen na petnajstletno zaporno kazen. Oktobra lani je bil na vnovičnem sojenju oproščen, sodba je že pravnomočna. Vrbnjak je danes podjetnik, sedež podjetja ima na Madžarskem.

Denar pridobljen pred finančno preiskavo

Sodnica se je v sodbi med drugim ukvarjala z vprašanjem, ali je bilo celotno premoženje, ki ga je imela Mrčinkova pred uvedbo finančne preiskave, zakonito in ali je imela dovolj legalnega denarja za nakup domnevno spornih parcel in gradnjo hiše. Sodnica je ugotovila, da je 490 tisoč evrov dobila s prodajo prve hiše Milanu Vuku, županu Zavrča, nekaj več kot 180 tisoč evrov s prodajo gostinskega lokala in diskoteke, 27 tisoč evrov se je nabralo od nagrad za posojila, ki jih je dobil Vrbnjak, ko je posojal denar, ter nekaj več kot 12 tisoč evrov znaša posojilo, ki ga je vzel oče Vlaste Mrčinko. Torej je dohodkov za nekaj več kot 712 tisoč evrov. Ker je očitek tožilstva po ZOPNI, da si je Mrčinkova nezakonito pridobila za 540.477 evrov nezakonitega premoženja, sodišče pa je ugotovilo, da je imela zakonitega premoženja nekaj več kot 712 tisoč evrov, je sodnica v celoti zavrnila tožbeni zahtevek tožilstva. Sodišče tudi nima podlage, da bi ugotavljalo zakonitost vira za denarna sredstva, pridobljena pred začetkom finančne preiskave zoper Mrčinkovo (do 1. avgusta 2007), ko naj bi bila Mrčinkova po lastnih besedah prihranila nekaj več kot milijon evrov.