(PISMO BRALCA) Predlog za koristno predelavo kosovnih odpadkov

Ljudje pogosto pridemo v situacijo, ko ob zamenjavi pohištva ne vemo, kam s starim pohištvom. Večinoma to konča v zbirnih centrih odpadkov in polni kontejnerje. Mislim, da bi bilo z malo dobre volje možno marsikateri kos pohištva ponovno uporabiti. Kako?

Občina bi lahko za ta namen poiskala skladišče – delavnico, kjer bi lahko skladiščili in restavrirali pohištvo. V ta namen bi se lahko povezali s srednjimi šolami (lesarsko, elektrotehniško, strojno …). Dijaki bi v okviru prakse pod vodstvom mentorjev obnavljali pohištvo, ki bi ga potem lahko občina s pomočjo organizacij, kot so Rdeči križ, Karitas, Up-ornik, brezplačno delila tistim, ki ga potrebujejo, pa si novega ne morejo privoščiti. Prav tako bi lahko s tem obnovljenim pohištvom pomagali ljudem, ki jih prizadenejo naravne nesreče, kot so poplave, plazovi, požari. Občina bi za drobni material, ki bi bil potreben za obnovo, poskrbela s financiranjem iz proračuna, zagotovo pa bi se našla tudi družbeno odgovorna podjetja, ki bi pomagala s svojimi materiali.

Enak način bi lahko uporabili tudi pri manjšem orodju in gospodinjskih aparatih. Mnogokrat se na primer pokvari kosilnica, mikser ali podobna naprava. Ker je za posameznika popravilo skoraj enako ceni novega izdelka, se večinoma raje odločimo staro stvar zavreči in kupiti novo, to pa spet ustvarja odpadke. Mnogokrat je potrebno zamenjati samo kakšen del, ki v resnici stane samo nekaj evrov, večji delež popravila pa so delovne ure. Če bi to popravljali dijaki, bi bilo delo praktično brezplačno, odpadkov pa bi bilo neprimerno manj.

Glavne prednosti takšnega sistema:

• zmanjšanje količine odpadkov,

• vključevanje dijakov v družbeno koristno delo in večanje zavesti, da tudi obnovljene stvari lahko izpolnjujejo svoj namen,

• večanje občutka solidarnosti,

• pomoč pomoči potrebnim,

• za dijake bi bila to dobra praksa.

Hvala, da ste si vzeli čas in to prebrali.

Fredi Magdič, Maribor