
Prevoz z letalom velja za najbolj varen način potovanja, vsaj glede na razmerje števila potnikov in mrtvih v nesrečah. Podatki Urada za letalske nesreče (Bureau of Aircraft Accidents Archives) pričajo, da se je število letalskih nesreč v obdobju 1985-2015 prepolovilo, žrtev je bilo za 70 odstotkov manj, število prepeljanih potnikov pa je bilo leta 2015 štirikrat večje kot leta 1985.
Katastrofa na Tenerifu
Najhujša letalska nesreča v zgodovini letalstva se je zgodila pred dobrimi 40 leti, 27. marca 1977 na letališču na otoku Tenerife. Na vzletno-pristajalni stezi sta takrat trčila dva boeinga 747, eden je bil last nizozemskega letalskega prevoznika KLM, drugi ameriškega Pan Am, umrlo je 583 potnikov in članov posadk. V ameriškem letalu je nesrečo preživelo 61 potnikov, ki so sedeli v sprednjem delu letala, med njimi kapitan, kopilot in še pet članov posadke, 326 potnikov in devet članov posadke nesreče ni preživelo. V letalu nizozemske družbe strahovite nesreče ni preživel nihče od 248 potnikov in članov posadke.
Temeljita preiskava nesreče je pokazala, da je šlo za izjemen splet nesrečnih okoliščin in da pilot nizozemskega letala pri pripravah na vzlet ni upošteval nekaterih pravil, pomembno vlogo je odigrala tudi megla. Nesreča se je bila zgodila na letališču Los Rodeos na otoku Tenerife, kamor so 27. marca 1977 zaradi eksplozije bombe na glavnem letališču na otoku Gran Canaria, ki so jo podtaknili lokalni separatisti, preusmerili vsa letala. Ker je letališče na Tenerifu precej manjše in je imelo samo eno vzletno-pristajalno stezo, so morali razvrščanje letal pri pripravah na vzlet organizirati po eni sami vzporedni stezi in po štirih vmesnih povezovalnih poteh.
Tudi na Japonskem več kot 500 mrtvih
Osem let po letalski tragediji na Tenerifu se je na drugem koncu sveta zgodila še ena letalska nesreča, ki je terjala več kot 500 mrtvih. Med letom iz Tokia v Osako je na jumbo jetu japonske letalske družbe JAL, na katerem je bilo 509 potnikov in 15 članov posadke, dvanajst minut po vzletu s tokijskega letališča eksplodiralo, vendar je letalo ostalo v zraku še 32 minut, preden je treščilo v gorski greben Osutaka v gorovju Takamagahara, sto kilometrov od Tokia. Umrlo je vseh 15 članov posadke in 505 potnikov od 509, štiri potnice so nesrečo preživele. Žrtve nesreče so bili večinoma japonski državljani. Družba JAL je po nesreči sorodnikom žrtev plačala 7,6 milijona dolarjev odškodnine, je poročala STA, vendar pa ni prevzela odgovornosti za nesrečo. Takratni predsednik družbe je odstopil, direktor JAL za vzdrževanje pa je storil samomor.
S 349 žrtvami zaradi trčenja letal je na tretjem mestu najhujših letalskih katastrof nesreča iz leta 1996, ko sta v indijskem zračnem prostoru nad mestom Charkhi Dadri trčila savdijsko in kazahstansko letalo. Nesrečo naj bi bil po ugotovitvah preiskovalcev zakrivil pilot kazahstanskega letala, ki je letel prenizko in je zato trčil v letalo savdijske družbe, ki je letelo v nasprotni smeri.
Le tri žrtve manj, 346, je terjala nesreča turške letalske družbe, katere letalo DC 10 se je 3. marca 1974 kmalu po vzletu s pariškega letališča Orly, namenjeno je bilo v London, zrušilo v gozd na robu mesta. Vzrok za nesrečo so bila vratca v tovornem delu letala, ki so se odprla, kar je povzročilo dekompresijo in posledično eksplozijo. Zaradi odtrganih tal pilot ni več mogel upravljati letala in katastrofa je bila neizbežna.

Skrivnostno izginotje
Še vedno svež pa je spomin na leto 2014, ko je v nesrečah letal malezijske letalske družbe umrlo marca 239 potnikov in članov posadke in potem julija še 298. Na poti iz Kuala Lumpurja proti Pekingu je 8. marca v nikdar povsem pojasnjenih okoliščinah v ocean strmoglavilo letalo Boeing 777 na letu MH370. Vojaški radar naj bi bil letalo nazadnje zaznal nad Malajskim polotokom in ožino, potem pa je izginilo. Več dni ni bilo nikakršnega znaka, kaj bi se bilo lahko zgodilo, iskanje ostankov letala so razširili celo v vode ob zahodni obali Avstralije, a brez uspeha. Prve dele letala so našli leta 2015 ob otoku Reunion, oktobra 2016 so blizu Madagaskarja našli del zakrilca letala in nekateri strokovnjaki za proučevanje letalskih nesreč so glede na poškodbe sklepali, da je nekdo poskrbel, da je letalo strmoglavilo v morje, da torej ni šlo za nesrečo, pač pa za namerno dejanje. Iskanje letala so končali januarja letos, do takrat namreč niso našli nobene druge sledi za pogrešanim letalom. Iskanje, ki je bilo najdražje doslej (okoli 150 milijonov dolarjev naj bi bilo stalo) je potekalo pod vodstvom Avstralije. Na podlagi satelitskih podatkov so strokovnjaki domnevali, da je letalo strmoglavilo nekje na jugu Indijskega oceana.

Zora Štok





