Na dragoceno najdbo je naletel ljubiteljski iskalec fosilov pri pečinah Stevns južno od Koebenhavna. Kot so v ponedeljek sporočili iz muzeja na danskem otoku Zelandija, izbljuvki verjetno pripadajo ribi iz obdobja krede pred 66 milijoni let.
Peter Bennicke je med sprehodom pri pečinah Stevns, ki so uvrščene na Unescov seznam svetovne dediščine, v kosu krede prepoznal nekaj nenavadnih drobcev, za katere se je pozneje izkazalo, da so koščki morske lilije.
Najdbo je nato odnesel v muzej, kjer so ugotovili, da izbljuvki izhajajo iz obdobja konca krede pred približno 66 milijoni let, ko so Zemljo med drugim naseljevali tiranozavri in diplodoki.
Po mnenju strokovnjakov sta v fosilni najdbi najmanj dve vrsti morske lilije, primitivnih iglokožcev, najdba pa je pri rekonstrukciji preteklih ekosistemov zelo pomembna.
Po besedah paleontologa in kustosa v muzeju Jesperja Milana je to "resnično nenavadna najdba", ki bo pomagala pojasniti odnose v prazgodovinski prehranjevalni verigi.
Kot je pojasnil Milan, morske lilije niso zelo hranilne, saj so sestavljene predvsem iz apnenčastega okostja in nekaj mehkega veziva.
Milan domneva, da se je z njimi prehranjevala določena vrsta rib ali morskih psov, ki so nato izbljuvali neprebavljive apnenčaste dele.
Kot navaja britanski BBC, je najdba, o kateri so najprej poročali lokalni mediji, sprožila zanimanje svetovnih medijev.
"To je postalo najbolj znano bruhanje na svetu," se je namuznil Milan.
