Kava je za nafto drugo najbolj trgovano blago. Je temelj sodobne prehrane, saj si veliko ljudi brez nje sploh ne predstavlja vsakdanjika. Pijača, ki naj bi izvirala iz Etiopije, pomaga pri ohranjanju budnosti in koncentracije, v ta namen so jo že v 16. stoletju uporabljali na Bližnjem vzhodu. Stoletje pozneje pa je v Veliki Britaniji sprožila pravcato družbeno revolucijo. Da, kava je zaznamovala človeštvo.
Odkrile so jo koze
Legenda pravi, da je Kaldi, osamljen kozji pastir iz Etiopije, že v devetem stoletju odkril poživljajoče učinke kave. Njegove koze so bile navdušene in razposajene, ko so pojedle jagode z bližnjega drevesa. Kaldi je o tem fenomenu govoril z opatom iz lokalnega samostana, temu pa se je porodila ideja, da jagode posuši in prekuha ter iz njih naredi napitek. Jagode je vrgel na ogenj in po prostoru se je razširila aroma, ki jo danes povezujemo s kavo. Pražena zrna je pobral iz žerjavice, jih zmlel in raztopil v vroči vodi – ustvarjena je bila prva skodelica kave na svetu.
Opat in njegovi menihi so ugotovili, da jih napitek drži pokonci več ur. In ravno to je tisto, kar so moški, ki so se posvetili dolgim molitvam, potrebovali. Glas o tem se je hitro razširil, poživljajoči napitek pa prišel celo do Arabskega polotoka.
Sprva meniški napitek
Druga zgodba o nastanku kave pa pravi, da je kavo prvi odkril šejk z imenom Omar. V izgnanstvu iz Moke (mesta Arabia Felix v današnjem Jemnu) je Omar, ki je slovel po tem, da je z molitvijo ozdravljal bolne, živel v puščavski jami blizu Ousaba. Ker je bil pogosto lačen, je nekega dne prežvečil nekaj jagodičevja. Grenak okus mu ni bil všeč, zato je jagode pražil na ognju, a to mu je njihovo uživanje le še otežilo. Naposled jih je skušal prevreti in odkril je dišečo rjavo tekočino, ki mu je v trenutku dala nenaravno in izjemno energijo ter mu je omogočila, da je ostal buden po več dni. Njegovo čudežno odkritje – duhovno opojno sredstvo – je bilo tako odmevno, da mu je bila dovoljena vrnitev v Moko, kjer je bil celo povzdignjen v svetnika. Kava se je nato že množično pretakala v arabskem svetu. Do 16. stoletja je bila kava prva izbira v Perziji, Egiptu, Siriji in Turčiji, njen ugled in naziv »arabsko vino« pa so po svetu nosili tisoči romarjev, ki so vsako leto obiskali sveto mesto Meko. Jemenski trgovci so bili prvi podjetniki – iz Etiopije so domov odnesli kavo in jo začeli pridelovati sami.
Sprožila je družbeno revolucijo
Z Bližnjega vzhoda se je priljubljenost kave kmalu razširila po Balkanu, Italiji in preostali Evropi, vzhodno do Indonezije in nato zahodno do Amerike, večinoma prek Nizozemske. Kava je bila tako močna sila, da je sprožila družbeno revolucijo. V vaseh in mestih po Bližnjem vzhodu in vzhodni Afriki so nastale kavarne, ki so hitro postale trendovske lokacije za druženje ljudi. Pitje kave in pogovore so dopolnjevale različne vrste zabave: glasbeni nastopi, ples, šahovske igre in, kar je »najpomembnejše«, ogovarjanje, prepiranje in razpravljanje o najnovejših dnevnih (ali nočnih) novicah. Kavarne so kmalu postale znane tudi kot »mesto vedežev«, kraj, ki ga je bilo treba obiskati, da bi vedeli, kaj se dogaja v okolici (ali svetu). Vzpostavljena je bila povezava med kavo in intelektualnim življenjem.
Prepoved(i) pitja kave
Kava ima, podobno kot alkohol, dolgo zgodovino prepovedi. Prvi so pitje kave prepovedali pravniki in učenjaki na sestankih v Meki leta 1511. Meški guverner Khair
Beg se je bal, da bo kava spodbudila nasprotovanje njegovi vladavini, saj naj bi bili moški, ki so se zbirali ob pitju kave, razpravljali o njegovih napakah, kar bi lahko vodilo do upora. Kavo so določili za grešen napitek, polemike o njeni opojnosti in vplivu pa so nato vihrale naslednjih 13 let, dokler ni bila prepoved leta 1524 dokončno preklicana z ukazom
osmansko-turškega sultana Selima I. Ta je kavo razglasil celo za sveto, Bega pa so usmrtili. V Kairu so leta 1532 uvedli podobno prepoved in razdejali tamkajšnje kavarne. Svetovni trgovci so kavo kmalu prenesli na evropsko celino, najprej je prišla v Benetke, kjer je tudi naletela na sumničavost in verske predsodke, oprijela se je je celo oznaka hudičev napitek. Ta grenki izum Satana je v očeh katolikov nosil duh islama in se je zdel sumljiv nadomestek za vino, ki se uporablja v evharistiji. Epilog je bil jasen: kava je bila prepovedana. Posredovati je moral sam papež Klement VIII. - kavo je razglasil za krščanski in muslimanski napitek.
Kavarne kot predhodnice interneta
Za intelektualce 17. stoletja in mnoge druge pismene moške so kavarne pomenile uživanje ob časopisu in pridobivanju informacij. Bile so predhodnice interneta. Nekateri so celo prespali v kavarnah – ob prenočitvi z zajtrkom. Mnogi so sledili turškemu poslovnemu modelu kavarn, bile so bolj uspešne, če so nosile eksotična imena.
Če niso bile prostitutke, so bile ženske izključene iz kavarn, kar so moškim zelo zamerile, saj so bile v domačem okolju omejene na gospodinjska opravila in pitje čaja. Zato so vložile celo več peticij proti pitju kave, ki so jo označile tudi za grdo, grenko in smrdljivo lužo.
Trend 21. stoletja – kava na poti
Prevrtimo čas nekaj stoletij naprej. Fenomen pitja kave se je ohranil do današnjih dni. Kava, ki je vso svojo zgodovino ustvarjala in krojila družbene trende, to nadaljuje še danes.
Ob prehodu v 21. stoletje je, podobno kot telefonija, dobila še mobilno dimenzijo. Danes jo vse pogosteje uživamo tudi na poti. Za to je zaslužna predvsem hollywoodska filmska produkcija, ki je ameriško kulturo raznesla po svetu. Ameriška kultura pitja kave se močno razlikuje od drugih držav, kjer ročno narejeni espresso čudovito objame majhno keramično skodelico, katere vsebino velja skrbno srkati in si kavo privoščiti za kavarniško mizo ali pultom. V Ameriki pa skodelico kave vidijo kot simbol sodobnega zaposlenega – osebe, ki je (pogosto) na poti. Američani nimajo dovolj časa, da bi sedli, zato kofein konzumirajo na poti – pločniku, cesti ali v dvigalu – in si tako zagotovijo dovolj poživila za naporen delavnik. Amerika je tako svetu dala odmore za kavo (1952) in kavo na poti, saj je bila veriga trgovin 7-Eleven leta 1964 prva, ki je uvedla ta še danes zelo donosni poslovni model kave v lončkih za uživanje na poti. Desetletje in pol pozneje je sledila naslednja vrhunska inovacija – plastičen pokrovček, ki zagotavlja, da se vroča in dišeča kava med hitro hojo ali vožnjo ne polije. Poti nazaj ni (bilo) več …
