Ministrov administrativni ukrep glede minimalne plače bi imel ravno nasprotne učinke

Zakaj bi predlog ministra Mesca o zvišanju minimalne plače na 1000 evrov neto najbolj prizadel najbolj ranljive?

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Shutterstock

Predlagani dvig minimalne plače na 1.000 evrov neto se predstavlja kot pomoč najranljivejšim, a bi v praksi povzročil ravno nasprotno: višje stroške, višje cene, zapiranja trgovin, še posebej na podeželju in v mestnih središčih, in izgubo delovnih mest prav tam, kjer so priložnosti že zdaj najtanjše. Trgovinska zbornica Slovenije opozarja, da bi tak ukrep sprožil celo verigo posledic, ki bi najbolj prizadele gospodinjstva z najnižjimi dohodki in prebivalce podeželja.

Višje cene najbolj udarijo najranljivejše

Minimalna plača bi z 887 na 1.000 evrov neto zrasla za dobrih 12 %, vendar bi zaradi visoke obdavčitve dela tak dvig zahteval bistveno večji poseg v bruto plačo, ki bi se povečala za približno 16 %, in sicer iz 1.277,72 na 1.481,88 evra na mesec. Skupni stroški dela pri zaposlenemu z minimalno plačo pa bi se ob tem povišali na kar 1.735,28 evra. Podjetja, zlasti v trgovini, kjer prihodki zadnja leta stagnirajo, marže so nizke, teh dodatnih stroškov ne bi mogla absorbirati, zato bi se praktično v celoti prelili v višje cene blaga in storitev.

Tako ukrep, ki ga minister Mesec predstavlja kot rešitev za izboljšanje položaja najranljivejših, paradoksalno zmanjšuje njihovo kupno moč, saj del povišane plače takoj “poje” dražja košarica.

Dodatni problem predlaganega ukrepa je inflacijska spirala: administrativni dvig plač brez ustrezne rasti BDP ustvarja pritisk na rast cen, ta pa poveča zahteve po novih dvigih plač. Izkušnje iz leta 2023 kažejo, da je bil visok dvig minimalne plače eden od ključnih domačih dejavnikov nadpovprečno visoke inflacije v prvi polovici tega leta, kljub umirjanju globalnih šokov.

Zapiranje podeželskih trgovin in izguba dostopa

Pri manjših trgovinah, zlasti živilskih na podeželju, stroški dela predstavljajo zelo velik delež vseh stroškov poslovanja. Prihodki stagnirajo, marže so nizke, promet omejen, možnosti za dvig cen pa omejuje močna konkurenca večjih sistemov in nakupovanje v tujini, zato tako velik dvig stroška dela neposredno ogroža njihovo preživetje.

Mali trgovci vedno znova izpostavljajo, da bi dvig minimalne plače v višini, ki jo predlaga minister, pri mnogih pomenil izbiro med krajšanjem odpiralnega časa, zmanjševanjem števila zaposlenih ali celo zaprtjem trgovine. Primerov posebej ranljivih območij je v Sloveniji precej, začenši s Severno Primorsko, ilirskobistriško območje, idrijsko, Dolenjsko, Zasavjem, itd., kjer so lokalne trgovine pogosto edina realna možnost oskrbe za starejše in manj mobilne prebivalce. Še posebej na udaru pa so tudi obmejna območja, kjer je odliv kupne moči v tujino največji.

To kaže, da bi ministrov ukrep znova najbolj prizadel prav tiste, ki so najranljivejši. Namesto izboljšanja socialne varnosti bi predlagani ukrep v praksi zmanjšal fizično in cenovno dostopnost hrane in drugih nujnih izdelkov, pri čemer pa velja na tem mestu omeniti tudi ostale dobrine, energente, infrastrukturne in ostale storitve, ki se prav tako dražijo, vendar se temu posveča premalo pozornosti.

Skok stroškov dela in pritisk na celotno plačno lestvico

V zadnjih treh letih je minimalna plača že zrasla za okoli 19 %, minimalni življenjski stroški pa so se povzpeli za približno 18 %, kar pomeni, da je realna vrednost minimalne plače ohranjena oziroma celo povečana. Predlagani dodatni dvig bi bruto minimalno plačo zvišal za več kot 16 %, strošek dela pa za približno enak delež. Takšno zvišanje presega dinamiko življenjskih stroškov in produktivnosti.

“Dvig minimalne plače ne vpliva samo na tiste, ki trenutno prejemajo minimum, temveč potisne navzgor celotno plačno lestvico, saj se delodajalci želijo izogniti ‘uravnilovki’ in ohraniti razlike med zahtevnejšimi in manj zahtevnimi delovnimi mesti. Posledica tega je večji skupni dvig stroškov dela v trgovini in celotnem gospodarstvu, kar dodatno pritiska na cene in zmanjšuje njihovo konkurenčnost,” poudarja predsednica Trgovinske zbornice Slovenije mag. Mariča Lah.

Učinki na konkurenčnost in selitev podjetij

Slovenija je že danes med redkimi državami EU, kjer minimalna plača presega 50 % povprečne plače in 60 % mediane plače, kar zmanjšuje stroškovno konkurenčnost gospodarstva.

Leta 2025 je bila razlika več kot 30%, z napovedanim dvigom za 2026 pa bi razkorak dosegel skoraj 42 % pri bruto znesku. V Sloveniji ustvarimo premalo kot želimo trošiti. V kolikor so podjetja v lanskem decembru doživela likvidnosti šok, pa obstaja velika bojazen, da bo likvidnost ponovno postala pereč problem slovenskega gospodarstva navaja izvršna direktorica TZS Mija Lapornik.  

Ob tem da se v Sloveniji obvezno dodatno izplačujeta letni in zimski regres ter povračilo stroškov, to pomeni, da letni strošek dela pri minimalni plači že dosega ali presega ravni v mnogo bogatejših državah, ki imajo višjo dodano vrednost. Posledice takšne politike se pri nas že kažejo v slabši konkurenčnosti, večjem odlivu kupne moči v tujino in v pospešeni selitvi podjetij iz Slovenije, kar na koncu zmanjšuje število kakovostnih delovnih mest.

Fiskalno tveganje in javni sektor

Dvig minimalne plače na 1.000 evrov neto bi vplival tudi na javni sektor, kjer bi bilo treba uskladiti plače v nižjih razredih ter kriti višje stroške dela pri izvajalcih javnih storitev. Fiskalni svet opozarja, da so se stroški dela v državnem proračunu v letu 2025 povečali za približno 600 milijonov evrov oziroma za več kot 14 %, za leto 2026 pa je načrtovan primanjkljaj okoli 2,1 milijarde evrov, pri čemer učinki napovedanega dviga minimalne plače sploh še niso upoštevani. Tako visok primanjkljaj dolgoročno ni vzdržen, država pa ga lahko ublaži zgolj z dodatnimi davčnimi obremenitvami, ki so že zdaj na ravneh, ki škodijo konkurenčnosti gospodarstva in škodijo gospodarski rasti.

Po našem mnenju ne, zato bi moral biti dvig omejen na redno uskladitev z inflacijo na podlagi uradnih statističnih podatkov, ne pa na metodološko spornih anketnih ocenah. Le tako bi se lahko izognili scenariju, v katerem ukrep, namenjen zaščiti najbolj ranljivih, na koncu najbolj prizadene prav njih. Z višjimi cenami, zaprtimi trgovinami in manj delovnimi mesti.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine