Martin Golob: "So trenutki, ko imam v sebi kar konkretne boje"

Martin Golob v svoji knjižni uspešnici Na spletni prižnici prizna, da ga je k duhovniškemu poklicu spodbudil domači župnik. "To sem postal, ker sem imel enega fajn župnika, ki je v meni prekinil strah, da če si župnik, ni nujno, da si debel, plešast in tečen," zapiše. Knjiga je nastala na podlagi njegovih priljubljenih vlogov, ki jih je objavljal med pandemijo. Avtor knjige je novinar Lojze Grčman. V svojih, med gledalci zelo priljubljenih videih želi dvigati in spodbujati. "Ko se je vrnil izgubljeni sin domov, ga je oče sprejel točno takega, kakršen je prišel. Tudi tebe bo Bog sprejel takega. Veliko govorim o veselju. Prepričan sem, da je nesrečen duhovnik slab duhovnik," zapiše. Martin prihaja iz preproste kmečke družine blizu Litije. "Kot najstarejši otrok je bil rojen leta 1988, ima pa še pet bratov. Po srednji šoli se je vpisal na teološko fakulteto in bil v duhovnika posvečen leta 2013. Kot kaplan je služboval v Zagorju in na Vrhniki, nato pa je sledilo obdobje župnikovanja v Srednji vasi v Bohinju. Leta 2020 se je preselil v župnijo Grosuplje, iz katere s sodelavci duhovno skrbi tudi za Lipoglav in Polico," beremo v Na spletni prižnici.

"Trudim se, da bi bil ljudem blizu"

Prizna, da je deloholik. "Želim biti čim več doma – v župnišču, v cerkvi in okrog nje. Večkrat namreč do mene pridejo očitki: 'Nikoli vas ni doma.' To me zaboli. Resnično se trudim, da bi bil ljudem blizu, na voljo. Da bi začutili, da imam rad kraj in župnijo, Boga in delo, ki ga opravljam. Res pa je, da ne morem dežurati 24 ur na dan, da bom v župnišču vsako uro, ko se kdo odloči, da bo prišel. Včasih sem na podružnici, drugič le spodaj na vrtu ali kje drugje blizu. Nekateri ljudje so, kot ugotavljam v zadnjem obdobju, vseskozi nezadovoljni. Nikoli jim ne bom mogel popolnoma ustreči, ne glede na to, kako se bom trudil. Spoznavam, da sem pri tem velikokrat nemočen," priznava. Spoznanje, da ljudi ne more spremeniti, je zanj zelo pomembno. Gre za samospoznanje. "Če se srečuješ z nekom, ki je ves čas nezadovoljen, ni nujno, da je s tabo kaj narobe. Vseskozi sem vzroke iskal pri sebi, misleč, da sem jaz čuden, a ni nujno," razmišlja. Doda, da ima večkrat občutek, da ga nekateri ljudje želijo spreminjati na silo. "Včasih se zaradi tega sekiram. So trenutki, ko imam v sebi kar konkretne boje. Velikokrat se sprašujem, ali je z mano kaj narobe, veliko premišljujem. Tudi tako delam na sebi, rastem," priznava priljubljeni duhovnik. Znan je tudi po svoji naklonjenosti do bolnih, starejših, nemočnih. "Starejše ljudi imam, kot veste, zelo rad. S sabo nosijo vso zgodovino svojega bivanja. Ko jih obiščem, jim prinesem veselje, oni pa meni modrost, realnost, človeškost, pogled v prihodnost, kaj bo z mano. To je zelo bogata duhovna hrana," je prepričan. Zelo pa je povezan tudi s svojo družino. "Z njo delim vse, svoje načrte in želje. Včasih so zadovoljni, drugič manj. Ko sem povedal, da pridobivam vozniško dovoljenje za motor, mami nikakor ni bila zadovoljna. No, pogovorili pa smo se. Od časa do časa si je treba poiskati tudi dobro družbo. Rad se zapeljem do prijateljev, ki kaj spečejo. Pred časom me je prijatelj, ki je kupoval avtomobil, povabil, da sva ga šla skupaj pogledat. Zelo sem užival. To so trenutki, ki me sprostijo." Duhovno raste tudi, ko se pripravlja na pridige in premišljuje Božjo besedo. "Velikokrat se spomnim na sveto Terezijo Deteta Jezusa. Ona je vsako vsakdanjo malenkost, kot je ribanje tal, delala z največjo mogočo ljubeznijo. Trpela je poniževanje in zaničevanje, vse je sprejemala. Tudi jaz se vedno trudim, da bi vse, kar delam, počel iz ljubezni. Torej, ne da bi kaj pričakoval v zameno. Velikokrat se spomnim na očeta – dan na dan, od zore do mraka je v hlevu. Če zmore on, bom tudi jaz svoje naloge in izzive."

Suženjstvo sodobnega časa

Župnik meni, da živimo v svetu, kjer šteje le, kar je popolno, privlačno, mladostno in sanjsko. "To je suženjstvo, ki zelo utrudi," je slikovit v svojem komentarju sodobnega časa. "Gre za beg pred realnostjo. Kdor si zatiska oči pred staranjem, bo zelo razočaran. To se zgodi prej ali slej. Ni stvari na tem svetu, ki bi ustavila čas. Človek je minljiv, pa če uporablja še tako drage kreme ali gre še na toliko lepotnih operacij. Telo se spreminja, tudi moje se. Kilogrami nihajo, pojavljajo se gube … Lepo je videti človeka, ki se sprejema tak, kot je. Odraščanje in starost prinašata zrelost. Če želiš biti srečen, moraš sprejeti sebe. Drugače boš vselej suženj težnje po popolnosti. To je pot do žalosti, nesreče, izgube prijateljev … Po svetu se je že dogajalo, da so si vplivneži z množicami sledilcev tudi vzeli življenje, ker niso bili kos temu, kar so predstavljali. Hud kontrast nastane, če se predstavljaš kot nekdo, dejansko pa si nekdo drug," razmišlja Golob in doda, da če smo že prisotni na družbenih omrežjih, naj bodo ta naše ogledalo. V knjigi omeni še enega izmed svojih darov. "Če vidim, da me nekaj pritiska, utesnjuje, tišči, grem od tega stran. Sem duhovnik, ki oznanja Boga. Znotraj tega sem svoboden. Zdi se mi, da bi me vse drugo začelo bremeniti," pove. Razelektri ali odklopi, kot se izrazi, ga tudi šport. "Zelo me napolnijo srečanja, bodisi s kakim duhovnikom, preizkušano osebo, ki zna nagovoriti. Veliko duhovne rasti mi dajo pari, ki jih pripravljam na zakon. Svojevrstna duhovna obnova je, ko odrasle pripravljam na zakramente in jim razlagam o Bogu, veri, Cerkvi, življenju kristjana," še sklene.

Na Večeru v živo

Na januarskem druženju v Narodnem domu Maribor bomo med drugim izvedeli tudi, kako se soočati z izzivi in težjimi obdobji v življenju, kako in kje lahko najdemo notranjo moč in veselje, kako se pozitivno naravnamo, kako si lahko pomagamo, ko nas obide malodušje in preplavijo temne misli … Obljubljamo veliko navdihujočih misli za dober vstop v leto.