Obisk restavracije na hrvaškem otoku Krku se je za štiri madžarske turiste končal precej drugače, kot so pričakovali. V lokalu so si namreč zaželeli zgolj palačink, a naj bi jim natakar dal vedeti, da v času večerne gneče takšno naročilo ni dovolj za mizo, za katero čakajo tudi gostje, ki želijo večerjati.
Kot poroča hrvaški Index.hr, ki povzema madžarske medije, je skupina štirih turistov približno deset minut čakala, da se je v polnem lokalu sprostila miza. Ko so se posedli, so povedali, da bi vsak naročil porcijo palačink. Posamezna porcija naj bi stala sedem evrov, kar pomeni, da bi njihov skupni račun znašal 28 evrov.
Toda po navedbah matere enega od mladih gostov jim je natakar pojasnil, da med največjo večerno gnečo mize ne morejo zasesti samo zaradi sladice. Prosil naj bi jih, naj lokal zapustijo, saj naj bi na prosto mizo čakali gostje, ki želijo naročiti večerjo. Za kateri lokal na Krku je šlo, ni znano.
Zgodba se je hitro znašla na družbenih omrežjih, kjer je sprožila burno razpravo. Nekateri uporabniki so ravnanje restavracije ostro kritizirali in opozarjali, da 28 evrov vendarle ni zanemarljiv račun ter da bi gost moral imeti pravico naročiti tisto, kar je na jedilniku. Drugi so stopili na stran gostincev. Po njihovem miza za štiri osebe sredi največje poletne gneče restavraciji prinese precej več, če gostje naročijo celoten obrok.
V razpravi so se pojavila tudi opozorila, da takšna praksa v turističnih krajih ni nekaj povsem neobičajnega. Tudi v Italiji, Španiji in na Madžarskem naj bi nekateri lokali v času največje zasedenosti gostom, ki želijo samo pijačo ali sladico, predlagali, naj ne zasedajo večjih miz.
Primer je odmeval tako močno, da so madžarski mediji za pojasnilo zaprosili celo predstavništvo Hrvaške turistične skupnosti na Madžarskem. Tam so pojasnili, da na Hrvaškem ne obstaja splošen predpis, ki bi obiskovalcem restavracij določal minimalno vrednost naročila. Gostinci pa morajo jasno navesti svoje cene in pogoje prodaje ter se jih nato tudi držati.
Če gost meni, da so bile njegove potrošniške pravice kršene, se lahko obrne na hrvaški državni inšpektorat, pritožbo pa lahko vloži tudi neposredno pri gostincu. V turistični skupnosti so ob tem izrazili obžalovanje zaradi neprijetne izkušnje madžarskih gostov in upanje, da je šlo zgolj za osamljen primer.
Dogodek je tako znova odprl vprašanje, kje se v turističnih središčih konča poslovna logika in začne gostoljubnost. Za gostinca je miza sredi večerne konice dragocena, za turista pa palačinka na dopustu očitno lahko postane precej bolj zapletena reč, kot bi si predstavljal.
