Oglasno sporočilo: kreditzapodjetja.si
Predstavljajte si podjetnika, ki v ponedeljek zjutraj prejme naročilo, kakršnega si je želel vrsto let. Dvakrat večje od običajnih. Kupec je preverjen, marža dobra, posel na papirju odličen. Nato prebere pogoje: dobavitelja je treba plačati v treh dneh, kupec pa bo račun poravnal čez šestdeset dni.
Na poslovnem računu tega denarja ni. Ne zato, ker bi podjetje slabo poslovalo, temveč zato, ker se prilivi in odlivi v resničnem poslovanju skoraj nikoli ne ujamejo na isti dan.
Podjetnik ima dve možnosti. Posel lahko sprejme in v nekaj dneh nekje zagotovi sredstva za material, delo in dobavitelje. Ali pa ga zavrne in prepusti konkurenci.
V glavi hitro naredi račun. Da je posel dober, ve; ve tudi, da ga bo, če ga zavrne, z veseljem prevzela konkurenca – in da ga naslednjič morda ne bodo več poklicali. Ostane le eno vprašanje: od kod v treh dneh vzeti denar.
Vsak, ki je kdaj vodil podjetje, to situacijo prepozna v hipu. In prav ta situacija – ne dobiček, ne rast, ne število naročil – pogosto odloči, kako daleč bo podjetje prišlo.
Zakaj je likvidnost pogosto pomembnejša od dobička
Ko govorimo o uspešnem podjetju, najprej pomislimo na prihodke, rast in dobiček. To so oprijemljivi kazalniki in vsak podjetnik jih budno spremlja.
Vendar v vsakdanjem poslovanju pogosto ni odločilen dobiček, temveč likvidnost – sposobnost podjetja, da ob pravem trenutku razpolaga z dovolj denarja za poravnavo svojih obveznosti.
Razlika ni zgolj teoretična. Podjetja praviloma ne propadejo zato, ker ne bi ustvarjala dobička, temveč zato, ker v določenem trenutku nimajo denarja za tekoče obveznosti. Dobiček je namreč lahko ujet v neplačanih računih, v zalogah ali v nedokončanih projektih – na papirju obstaja, na računu pa ga ni.
Ta razkorak najlažje ponazorimo z večjimi naročili. Podjetje mora že na začetku kupiti material, organizirati proizvodnjo ali izvesti storitev, plačilo kupca pa sledi šele čez trideset, šestdeset ali celo devetdeset dni.
Ves vmesni čas mora poslovanje financirati iz lastnih sredstev. Če jih nima dovolj, tudi najbolj donosno naročilo postane breme.
Likvidnost pomembno vpliva tudi na odnose z dobavitelji. Podjetje, ki račune poravnava redno in pravočasno, si praviloma zagotovi boljše nabavne pogoje, popuste pri večjih količinah in več zaupanja pri prihodnjih poslih.
Zamude imajo nasproten učinek: dodatne stroške, slabše pogoje in v skrajnem primeru prekinjeno dobavo.
Tu so še stalni mesečni stroški, ki ne čakajo na nikogar. Plače, prispevki, davki in DDV zapadejo ne glede na to, ali so kupci svoje obveznosti že poravnali. Prav zato podjetja potrebujejo zadostna obratna sredstva – denar, ki ohranja poslovanje v teku tudi takrat, ko prilivi začasno zaostajajo za odhodki.
Poseben izziv predstavljajo sezonske dejavnosti. Podjetja v turizmu, gostinstvu, gradbeništvu ali kmetijstvu velik del prihodkov ustvarijo v nekaj mesecih, stroške pa nosijo vse leto.
Pred sezono morajo pogosto zaposliti dodatne ljudi, napolniti zaloge in pripraviti zmogljivosti – izdatki so torej največji ravno takrat, ko je na računu najmanj denarja.
Podobno velja za zaloge nasploh. Ugoden nakup večje količine blaga lahko občutno zniža stroške in izboljša konkurenčnost, a zahteva denar v trenutku nakupa.
Podjetje, ki ga takrat nima, priložnost preprosto spregleda. Enako se zgodi pri nakupu opreme ali orodja, ki bi povečalo zmogljivost: če denarja ni takrat, ko je ponudba ugodna, prednost izkoristi nekdo drug.
Ravno zato vse več podjetij na financiranje podjetij ne gleda več kot na zasilni izhod, temveč kot na eno od orodij za upravljanje denarnega toka.
Dobro vodena likvidnost namreč ne pomeni le preživetja v težkih mesecih, temveč tudi sposobnost, da podjetje priložnost izkoristi, ko se ponudi – in ne šele takrat, ko ima na računu dovolj denarja.
Ko bančno financiranje ni dovolj hitro
Za večino podjetij je banka pri iskanju financiranja prva izbira – in pogosto povsem upravičeno. Bančni krediti so temelj gospodarskega financiranja in so za marsikateri namen najprimernejša rešitev, zlasti kadar je naložba načrtovana vnaprej in čas ni ključen.
Težava se pojavi takrat, ko podjetje sredstva potrebuje hitro. Poslovne priložnosti se namreč ne ravnajo po bančnem koledarju. Dobavitelj lahko zahteva takojšnje plačilo, ugodna ponudba za nakup opreme velja le nekaj dni, večje naročilo pa je treba potrditi še isti teden.
V takih trenutkih glavna ovira običajno ni sama odobritev kredita, temveč čas, ki je zanjo potreben.
Bančni postopek namreč poteka v več zaporednih korakih. Poleg vloge je treba pripraviti obsežno dokumentacijo, opraviti pregled poslovanja, preveriti boniteto, oceniti zavarovanje in pridobiti notranje odobritve.
Pri večjih ali zahtevnejših zneskih pogosto odloča kreditni odbor, kar postopek dodatno podaljša. Vse to so razumni koraki upravljanja tveganj – a podjetju, ki denar potrebuje v treh dneh, ne pomagajo, če odgovor prejme čez tri tedne.
Dodaten čas terjajo tudi cenitve nepremičnin, usklajevanje in dopolnjevanje dokumentacije ter dodatna pojasnila o poslovanju.
Nič od tega ni sporno; težava je zgolj v neujemanju ritma. Banka deluje po svojem tempu, poslovna priložnost pa po svojem – in ta dva se ne prekrivata vedno.
Prav zaradi tega neujemanja nekatera podjetja poleg banke preverijo tudi druge poti. Ne zato, ker bi bila banka slaba izbira, temveč zato, ker določene okoliščine zahtevajo hitrejšo odločitev, kot jo klasičen bančni postopek lahko ponudi.
Kdaj hitrost odloča o uspehu posla
Potreba po hitrem dostopu do denarja ni vezana na eno samo panogo. Skoraj vsako podjetje se prej ali slej znajde v položaju, ko je treba pomembno odločitev sprejeti v nekaj dneh, ne v nekaj tednih – razlika med pravočasnim in prepoznim financiranjem pa je pogosto razlika med izpeljanim in zamujenim poslom.
V gradbeništvu je to skoraj pravilo. Izvajalec mora material, mehanizacijo, podizvajalce in delovno silo zagotoviti še pred začetkom del, plačilo investitorja pa prihaja po dokončanih fazah ali celo ob koncu projekta.
Podjetje z odličnimi referencami lahko tako izgubi velik razpis preprosto zato, ker v danem trenutku nima dovolj obratnih sredstev.
Podobno velja za prevozništvo. Vozni park terja stalna vlaganja, gorivo, cestnine, servisi in plače pa tečejo ne glede na to, kdaj naročniki poravnajo svoje obveznosti. Nov posel ali širitev pogosto zahtevata dodatno vozilo, ki mora biti na cesti takoj, ne čez mesec dni.
V proizvodnji je največji zalogaj financiranje materiala in samega proizvodnega procesa. Surovine je treba kupiti, proizvodnjo zagnati in delo plačati precej pred tem, ko izdelek doseže kupca. Večje naročilo je priložnost za rast, a hkrati zahteva več kapitala, kot ga podjetje trenutno premore.
V trgovini in veleprodaji je pogosto odločilen pravi trenutek nakupa. Dobavitelji ponujajo nižje cene pri večjih količinah ali časovno omejene akcije. Kdor lahko sredstva zagotovi takoj, kupi ceneje in izboljša svojo maržo; kdor okleva, plača več ali ostane praznih rok.
Sezonske dejavnosti – turizem, gostinstvo, del storitvenih panog – imajo svoj ritem. Pred glavno sezono je treba zaposliti, prenoviti, opremiti in napolniti zaloge, prihodki pa pridejo šele pozneje. Dodatna sredstva omogočijo, da podjetje sezono pričaka pripravljeno in ne s prazno blagajno.
Tudi v zdravstvenih in drugih zasebnih dejavnostih se pojavljajo večje enkratne naložbe: nakup opreme, prenova prostorov, širitev dejavnosti. Redko jih je smiselno v celoti pokriti iz lastnih sredstev, hkrati pa jih pogosto ni mogoče poljubno odlašati.
Nazadnje so tu storitvena podjetja z dolgimi plačilnimi roki – svetovalci, agencije, informacijska podjetja – ki na plačila poslovnih naročnikov čakajo tedne ali mesece, plače in stroške pa poravnavajo sproti.
Vsem tem primerom je skupno eno: kadar se pokaže dobra priložnost, želi podjetnik odločati na podlagi poslovne presoje, ne glede na trenutno stanje na računu.
In prav v tem je razlog, da hitro dostopno financiranje postaja del premišljenega vodenja podjetja – ne le rešitev v stiski, temveč orodje za rast in večjo odzivnost na trgu.
Katere možnosti ima podjetje, ko banka ni prava pot
Če podjetje potrebuje dodatna sredstva, banka za mnoge ostaja prva izbira. Kadar pa odloča hitrost – ali kadar poslovanje ne ustreza standardnim bančnim merilom – se vse več podjetnikov ozira tudi po alternativnih oblikah poslovnega financiranja.
Mednje sodi tudi hitri kredit za samostojne podjetnike in podjetja, pri katerem je v ospredju predvsem hitrost odločanja.
Njihova glavna prednost pa ni le hitrost, temveč tudi prilagodljivost. Namesto enotnega merila, ki velja za vse, se vsaka vloga obravnava posamično: upoštevajo se namen financiranja, sposobnost odplačevanja in kakovost ponujenega zavarovanja.
Takšen pristop pogosto najde rešitev tudi tam, kjer klasična pot obtiči.
Med ponudniki takšnega financiranja je tudi kreditzapodjetja.si, ki mikro, malim in srednje velikim podjetjem, samostojnim podjetnikom in obrtnikom omogoča poslovni kredit, zavarovan z nepremičnino, v določenih primerih pa tudi s premičnino.
Namen ni nadomestiti banke, temveč ponuditi dodatno možnost podjetjem, ki potrebujejo hitro odločitev in pregleden postopek. Takšne alternativne oblike – ki jih marsikdo poimenuje tudi »kredit brez banke« – ne pomenijo obhoda pravil, temveč zgolj drugačno in hitrejšo pot do sredstev.
Financiranje je na voljo v zneskih od 20.000 do 1.000.000 evrov. Ob popolni dokumentaciji je odločitev o odobritvi praviloma znana v 24 urah, sredstva pa po podpisu pogodbe in ureditvi zavarovanja običajno sledijo v 48 urah.
Prav ta hitrost je pogosto ključna – omogoča, da podjetje priložnost izkoristi ali kratkoročno likvidnostno vrzel premosti, dokler je to še smiselno.
Pomembna je tudi osebna obravnava vsake vloge. Ker se vsak primer presoja celovito in ne zgolj po standardiziranih točkah, manjše finančne težave iz preteklosti ali krajša poslovna zgodovina same po sebi ne pomenijo zavrnitve.
Odločilnega pomena sta še vedno realna sposobnost odplačevanja in ustrezno zavarovanje.
Za podjetje to pomeni predvsem eno: pri iskanju sredstev se lahko osredotoči na svoj poslovni cilj – rast, naložbo, nakup zalog, refinanciranje ali izboljšanje likvidnosti – cilj financiranja pa ostaja vedno enak: zagotoviti denar takrat, ko ga podjetje resnično potrebuje.
Kako v resnici poteka pridobitev poslovnega kredita
Pogosta zmota je, da je pridobitev poslovnega kredita vedno povezana z zapleteno birokracijo in dolgimi postopki. Pri hitrem poslovnem kreditu je postopek zasnovan drugače kot pri klasičnem bančnem – tako, da podjetje čim prej dobi odgovor in čim prej razpolaga s sredstvi.
Vse se začne z oddajo spletne vloge. Podjetje v njej navede osnovne podatke, želeni znesek, namen porabe in obliko zavarovanja.
Obrazec je mogoče izpolniti v nekaj minutah, kar postopek požene brez odlašanja. Še praktičen podatek: če je vloga oddana do 14. ure na delovni dan, podjetje odgovor praviloma prejme še isti dan, sicer pa naslednji delovni dan.
Sledi individualna presoja. Vsak primer se obravnava posebej, saj imajo podjetja različne poslovne modele in različne finančne okoliščine.
Poleg osnovnih podatkov se preverita zlasti sposobnost odplačevanja in primernost zavarovanja. Za samostojne podjetnike postopek pri tem ne odstopa od postopka za podjetja – kredit za samostojne podjetnike poteka po enakih korakih in praviloma temelji na zavarovanju z nepremičnino.
Najpogostejša oblika zavarovanja je hipoteka na nepremičnini – stanovanju, hiši, poslovnem prostoru ali zemljišču. Vrednost nepremičnine se oceni interno, pri čemer se upoštevajo lokacija, starost, namembnost in likvidnost na trgu.
Ta ocena je praviloma previdnejša od tržne, saj izhaja iz scenarija hitre prodaje; v zameno pa omogoča hitro in realno presojo. Pomembno je, da je financiranje pogosto mogoče tudi tedaj, ko je nepremičnina že obremenjena s hipoteko, če le njena preostala vrednost še ustreza pogojem.
Ko so podatki zbrani, podjetje prejme ponudbo po meri. Ta jasno določa znesek, obrestno mero, dobo odplačevanja in preostale pogoje, tako da podjetnik že pred podpisom natančno ve, kaj prevzema.
Enotne obrestne mere ni – vsaka ponudba nastane glede na konkreten primer, zato je izračun poslovnega kredita vedno prilagojen posameznemu podjetju.
Zneski segajo od 20.000 do 1.000.000 evrov, ročnost pa do 60 mesecev, kar pokriva tako kratkoročne likvidnostne potrebe kot večje, dolgoročnejše naložbe.
Ob popolni dokumentaciji je odločitev praviloma znana v 24 urah, sredstva pa po podpisu pogodbe sledijo v 48 urah. Bistvena prednost takšnega postopka je predvidljivost: podjetje že zgodaj ve, ali je financiranje izvedljivo, pod kakšnimi pogoji in v kakšnem času lahko pričakuje izplačilo.
Kaj podjetniki najpogosteje vprašajo, preden oddajo vlogo
Ko podjetje začne resno razmišljati o poslovnem financiranju, se pojavi nekaj vedno enakih, povsem praktičnih vprašanj. Odgovori nanje pogosto odločijo, ali bo podjetnik vlogo oddal ali odločitev preložil.
Koliko denarja je sploh mogoče dobiti?
Višina je odvisna predvsem od vrednosti zavarovanja, namena financiranja in sposobnosti odplačevanja. Razpon sega od 20.000 do 1.000.000 evrov, končni znesek pa se določi za vsako podjetje posebej.
Pri zavarovanju z nepremičnino praviloma velja, da naj bi njena vrednost približno dvakrat presegala znesek financiranja.
Kakšno zavarovanje je potrebno?
Najpogosteje hipoteka na nepremičnini – stanovanju, hiši, poslovnem prostoru ali zemljišču, v določenih primerih pa zadošča tudi premičnina. Če podjetje samo nima primerne nepremičnine, lahko kot porok ali zastavitelj pristopi tudi tretja oseba.
Kako poteka odplačevanje?
Prilagojeno je posameznemu primeru. Mogoče je klasično anuitetno odplačevanje, enkratno vračilo glavnice ob zapadlosti ali kombinacija obojega. Obresti se praviloma plačujejo mesečno, najdaljša doba odplačevanja pa je 60 mesecev.
Ker se obresti obračunavajo le od preostanka glavnice, podjetje plačuje zgolj za dejansko uporabljena sredstva, predčasno poplačilo pa je po nekaj mesecih mogoče brez dodatnih stroškov.
Kako se določi obrestna mera?
Enotne mere ni, saj je vsak primer drugačen. Na ponudbo vplivajo višina kredita, ročnost, kakovost zavarovanja in ocena tveganja. Prav zato je smiselno primerjati celotno ponudbo, ne le hitrosti odobritve.
Kaj pa, če je nepremičnina že obremenjena?
Obstoječa hipoteka sama po sebi ni ovira. Pomembno je, kolikšna je preostala prosta vrednost nepremičnine in ali ta še zadošča za novo zavarovanje. Marsikateri primer je mogoče oceniti ugodno tudi tedaj, ko je na nepremičnini že vpisana hipoteka.
Ali lahko financiranje dobi tudi novoustanovljeno podjetje?
Lahko. Krajša poslovna zgodovina ni nujno ovira, če podjetje izpolnjuje preostale pogoje in zagotovi ustrezno zavarovanje. Presoja se celotna slika podjetja, ne le njegova starost – zato so krediti za nova podjetja v praksi pogosto izvedljivi.
In če ima podjetje blokiran poslovni račun?
Tudi to ne pomeni samodejne zavrnitve. Upoštevajo se razlog blokade, trenutno poslovanje, rednost prilivov in kakovost zavarovanja. Ker se vsak primer obravnava posebej, je financiranje v določenih okoliščinah mogoče tudi tedaj.
Bistveno je, da se večina teh vprašanj razjasni že na začetku postopka. Prav zato mnoga podjetja vlogo oddajo predvsem zato, da dobijo individualno oceno svojih možnosti in konkretno ponudbo – na tej podlagi se nato odločijo veliko lažje.
Najpogostejše zmote o poslovnem financiranju
Okoli poslovnih kreditov se je nabralo precej prepričanj, ki ne držijo vedno ali pa veljajo le v posebnih primerih. Zaradi njih marsikatero podjetje sploh ne preveri svojih možnosti – čeprav bi do sredstev lahko prišlo hitreje, kot misli.
»Če me je zavrnila banka, me bo zavrnil vsak.« To je morda najbolj razširjena zmota. Razlogi za bančno zavrnitev so različni – od krajše poslovne zgodovine in nižje bonitete do notranjih pravil posamezne banke – in ne pomenijo nujno, da podjetje ni sposobno redno odplačevati obveznosti. Pri individualni obravnavi se poleg poslovanja upoštevajo tudi namen financiranja, zavarovanje in realna zmožnost odplačevanja, zato so krediti za podjetja v težavah pogosto izvedljivi tudi po bančni zavrnitvi.
»Če je nepremičnina že obremenjena, financiranje ni mogoče.« Ni nujno. Odloča preostala vrednost nepremičnine in to, ali še zadošča za zavarovanje novega kredita. Prav zato je veliko primerov mogoče urediti tudi z že vpisano hipoteko.
»Novoustanovljeno podjetje nima možnosti.« Res je, da podjetja brez daljše zgodovine težje pridejo do klasičnega bančnega kredita. To pa še ne pomeni, da financiranja ni. Ob ustreznem zavarovanju in izpolnjenih pogojih je tudi kratka poslovna pot lahko povsem sprejemljiva.
»Hitro financiranje je vedno drago.« Hitrost postopka sama po sebi ne določa cene. Nanjo vplivajo predvsem višina kredita, ročnost, kakovost zavarovanja in ocena tveganja. Zato velja primerjati celoto pogojev, ne le tega, kako hitro pride odobritev.
»Poslovni kredit je le za podjetja v težavah.« Pogosto je ravno obratno. Veliko uspešnih podjetij financiranje uporablja za rast, širitev, večje naložbe, nakup zalog ali izboljšanje denarnega toka. Kredit v tem primeru ni znak stiske, temveč orodje, s katerim podjetje hitreje napreduje.
Sporočilo vsega naštetega je preprosto: odločitev velja sprejeti na podlagi dejstev, ne splošnih prepričanj. Vsako podjetje je zgodba zase, zato je smiselno možnosti preveriti za konkreten primer. Pogosto se pokaže, da rešitev obstaja tudi tam, kjer se je sprva zdela nemogoča.
Kako se podjetje najbolje pripravi na oddajo vloge
Priprava na poslovno financiranje ni zahtevna, lahko pa občutno pospeši celoten postopek. Če podjetje nekaj ključnih informacij pripravi vnaprej, je vlogo mogoče hitreje pregledati, pripraviti ponudbo in sprejeti odločitev.
Prvi so osnovni podatki o podjetju: naziv, matična in davčna številka ter kontakt odgovorne osebe. Že v tej fazi je koristno vedeti, kolikšen znesek podjetje dejansko potrebuje in v kakšnem časovnem okviru namerava sredstva porabiti.
Sledi namen financiranja. Gre za izboljšanje likvidnosti, nakup zalog, naložbo, širitev poslovanja ali refinanciranje obstoječih obveznosti? Jasno opredeljen namen olajša pripravo ustrezne ponudbe in pomaga izbrati najprimernejšo strukturo financiranja.
Ker je poslovni kredit praviloma zavarovan, je dobro pripraviti tudi osnovne podatke o nepremičnini ali drugem zavarovanju – vrsto, lokacijo, lastništvo in morebitne obstoječe hipoteke. Podrobnejšo dokumentacijo je mogoče dopolniti pozneje, zato ob prvi oddaji ni nujno, da je vse zbrano do potankosti.
Nazadnje velja premisliti o višini financiranja. Podjetja pogosto zaprosijo za več, kot potrebujejo, ali pa iz previdnosti za premalo – in znesek na koncu ne reši njihove težave.
Najboljše izhodišče je realna ocena potreb in načrtovane porabe, saj omogoča ponudbo, ki se prilega dejanskemu položaju podjetja. Prav tako je vredno vnaprej oceniti realno mesečno obveznost, ki jo podjetje zmore brez pritiska na tekoče poslovanje – to olajša izbiro ročnosti in strukture odplačevanja.
Vlogo je mogoče oddati prek spletnega obrazca na kreditzapodjetja.si, kjer podjetje navede osnovne podatke in prejme individualno oceno svojih možnosti.
Kadar so ti podatki pripravljeni vnaprej, je komunikacija hitrejša, dodatnih vprašanj manj, odločitev pa pride prej. To še posebej velja takrat, ko šteje vsak dan in priložnosti ni mogoče odlašati.
Financiranje ni le vprašanje denarja, temveč časa
Vrnimo se k podjetniku z začetka – tistemu, ki mu je v ponedeljek na mizo prišlo naročilo, kakršnega si je želel vrsto let. Njegova odločitev na koncu ni bila odvisna od tega, ali je posel dober. To je vedel takoj. Odvisna je bila od tega, ali lahko denar zagotovi dovolj hitro, da priložnosti ne izpusti.
Prav v tem je bistvo, ki se skozi vse te primere ponavlja. Dobro financiranje ni le v tem, da podjetje pride do denarja. Je v tem, da pride do njega takrat, ko ga resnično potrebuje – ko je priložnost še odprta, ko dobavitelj še čaka, ko sezona še ni mimo.
Likvidnost zato ni le računovodska kategorija. Je konkurenčna prednost. Podjetja, ki znajo do sredstev priti hitro in premišljeno, se lažje odzivajo, drznejše načrtujejo in mirneje poslujejo tudi takrat, ko se prilivi in odlivi ne ujamejo.
Katero pot bo podjetje pri tem izbralo – banko, alternativno financiranje ali kombinacijo obojega – je odvisno od okoliščin.
Pomembnejše od poti je vprašanje, ki bi si ga moralo zastaviti pravočasno, ne šele v trenutku stiske: ali imamo dostop do kapitala takrat, ko ga bomo potrebovali? Podjetja, ki nanj odgovorijo vnaprej, so praviloma tista, ki priložnost, ko potrka, tudi izkoristijo.
Spletna stran: www.kreditzapodjetja.si
E-pošta: info@kreditzapodjetja.si
Telefon: 03 292 73 33
