Pred natanko pol stoletja se je na nebu nad Hrvaško zgodila ena najhujših letalskih nesreč v zgodovini nekdanje Jugoslavije. 10. septembra 1976 sta se v zraku v bližini Vrbovca vzhodno od Zagreba zaleteli potniški letali družb British Airways in Inex-Adria Aviopromet. Umrlo je vseh 176 ljudi na krovu obeh letal – 162 potnikov in 14 članov posadke. Takrat je šlo za najsmrtonosnejše trčenje dveh letal v zraku na svetu.
Letalo British Airways, Hawker Siddeley Trident 3B, je bilo na letu 476 iz Londona proti Istanbulu. Na krovu je bilo 54 potnikov in devet članov posadke. Douglas DC-9 slovenskega oziroma tedaj jugoslovanskega prevoznika Inex-Adria pa je z 108 potniki in petimi člani posadke letel iz Splita proti Kölnu. Večina njegovih potnikov so bili zahodnonemški turisti, ki so se vračali z dopusta na Jadranu.
Oba poleta sta do približevanja zagrebškemu zračnemu prostoru potekala brez posebnosti. Nato pa je splet okoliščin v nadzoru zračnega prometa v nekaj trenutkih pripeljal do katastrofe. Zagrebško območje je bilo v tistih letih eno najbolj obremenjenih zračnih križišč v Evropi, kontrola pa se je spopadala s pomanjkanjem osebja in zastarelo opremo. Preiskava je pokazala, da med letaloma ni bila zagotovljena potrebna višinska razdalja.
Nekaj sekund pred trčenjem je kontrolor poskušal opozoriti posadko Inex-Adrie. Toda bilo je prepozno. Letali sta se na višini okoli deset kilometrov znašli na isti poti in trčili. Nesreče ni preživel nihče.
Prizori na tleh so se prebivalcem okolice Vrbovca za vedno vtisnili v spomin. Po poznejših pričevanjih, ki jih povzema Index.hr, so najprej zaslišali močan pok, podoben grmenju, nato pa zagledali padajoča letala. Po širšem območju so bili raztreseni deli razbitin, osebni predmeti potnikov in trupla žrtev.
Po nesreči je sledila preiskava, odgovornost pa je močno obremenila zagrebško kontrolo letenja. Kontrolor Gradimir Tasić je bil pozneje obsojen na sedem let zapora. Primer je sprožil tudi številne razprave o razmerah, v katerih so takrat delali kontrolorji – Tasić je bil zaradi pomanjkanja osebja pred nesrečo več dni zapored na dolgih izmenah. Njegova kazen je bila pozneje skrajšana.
Tragedija nad Vrbovcem je odmevala daleč prek meja Jugoslavije. Med žrtvami je bilo veliko nemških državljanov, nesreča pa je postala opozorilo, kako usodne so lahko že sekunde zamude ali napačna odločitev pri nadzoru gosto prepredenih letalskih poti.
Petdeset let pozneje letalska tehnologija, radarski sistemi in varnostni postopki omogočajo neprimerljivo varnejše potovanje po zraku. Toda 10. september 1976 ostaja eden najbolj črnih datumov v zgodovini letalstva na območju nekdanje Jugoslavije – dan, ko se je običajen polet 176 ljudi končal v nekaj usodnih sekundah.
