Danes jo poznamo kot televizijsko voditeljico, a Jelena Aščić je pred več kot tremi desetletji povsem po naključju doživela svoj prvi pravi trenutek pod žarometi. Za vse skupaj ni potrebovala ne avdicije ne poznanstev – dovolj je bilo čakanje na avtobus.
Aščić se je na Facebooku spomnila maja 1992, ko je kot dijakinja drugega letnika gimnazije stala na avtobusni postaji pri ljubljanski Nami. Tam jo je opazil fotograf Vito Tofaj in jo vprašal, ali bi jo lahko fotografiral za revijo Antena. Za najstnico je bilo to takrat nekaj posebnega. Antena je bila ena najbolj priljubljenih revij svojega časa, njene vsebine pa so požirali številni mladi bralci, med najbolj branimi rubrikami pa so bile tudi znamenite Zaupne besede.
Fotografiranje je prineslo še večje presenečenje: Aščić je pristala na naslovnici. Kot je ob obujanju spomina zapisala na družbenem omrežju, je bilo pojavljanje v Anteni takrat prava mala senzacija. To so bili časi, ko splet še ni narekoval vsakdana, informacije, nasvete in trače pa smo iskali predvsem v časopisih in revijah.
Od tiste naslovnice je minilo že več kot 34 let, a fotografija je lep opomnik na obdobje, ko je lahko povsem običajno čakanje na avtobus nenadoma postalo zgodba za naslovnico. In tudi dokaz, da so devetdeseta očitno znala poskrbeti za presenečenja brez algoritmov, filtrov in skrbno načrtovanih objav.
Aščić od takrat niti ni tako zelo spremenila – predvsem pa je stara naslovnica simpatičen košček zgodovine iz časov, ko so bile revije še pravi mali družabni dogodek.
