Igralka in političarka Violeta Tomić je v avtobiografiji Ubogaj mamo in ne pozabi očeta razkrila izjemno težko in kruto življenjsko pot, zaznamovano z zlorabami, nasiljem in dolgim molkom. Kot piše v knjigi, so se psihične, fizične in spolne zlorabe začele že v njenem zgodnjem otroštvu, ko ji je bilo komaj pet let. Odraščala je v okolju, kjer smeh ni bil dovoljen, solze pa prepovedane, nasilje očeta in odsotnost varnosti pa sta zaznamovala njeno doživljanje sveta.
V knjigi brez olepševanja opisuje tudi alkoholizem, samomor očeta, motnje hranjenja, hude zdravstvene zaplete po porodu, prometne nesreče, ki jih je preživela, ter pritiske in izsiljevanja, s katerimi se je srečevala tako v gledališču kot pozneje v politiki. Del teh spominov je dolgo ostal potlačen, zavedanje razsežnosti preteklih travm pa se je, kot piše, dokončno odprlo šele pred dobrim letom – tik pred diagnozo raka na dojki.
Gledališče je bilo zanjo zatočišče in način preživetja. "Igrati druga življenja je bilo lažje kot živeti lastno," pravi. Knjige ni napisala zaradi pomilovanja, temveč kot sporočilo drugim, da je mogoče tudi najhujšo bolečino preobraziti v moč. Pisanje opisuje kot boleč proces slovesa od delov same sebe, a tudi kot nujen korak k resnici in preživetju.
Njeno zgodbo preberite v reviji Jana, ki vas čaka tudi v spletni Trafiki24.
