
Od daleč otok Hašima v Vzhodnokitajskem morju spominja na zloglasni Alcatraz ali propadlo igralniško letovišče. Redkokdo bi pomislil, da je ta mala skalnata celina pred pol stoletja gostila eno najgosteje naseljenih skupnosti v moderni zgodovini. Otok, ki leži približno 15 kilometrov od Nagasakija, danes razkriva le srhljive betonske obrise. Ti kljubujejo vetru in morski soli ter pričajo o davno minulem času japonskega industrijskega razcveta.
Zgodba o uspehu otoka se skriva globoko v podmorskih nahajališčih premoga. Leta 1890 je celoten otok kupilo podjetje Mitsubishi in začelo sistematično izkoriščati bogate zaloge. Ker so rudarji potrebovali prostor za bivanje in delo, je podjetje otok postopoma širilo z nasipavanjem. Zgradili so visoke armiranobetonske zidove, ki so prebivalce ščitili pred tajfuni, otoku pa dali značilen videz vojaške ladje. Zaradi tega je Hašima dobila vzdevek Otok bojna ladja.
Betonska džungla sredi oceana
Ko je proizvodnja premoga rasla, je podjetje na otoku zgradilo prve velike armiranobetonske stanovanjske zgradbe na Japonskem. Svoj absolutni demografski vrhunec je otok dosegel leta 1959, ko je tam živelo 5259 prebivalcev. Ljudje so zapolnili skoraj vsak kotiček majhnega otoka.
Kljub pomanjkanju osebnega prostora je skupnost imela vse, kar je potrebovala. Prebivalci so obiskovali osnovno in srednjo šolo, bolnišnico, kino, restavracije in številne trgovine. Ker ni bilo prostora za naravno rastlinje, so zemljo pripeljali s celine in si na strehah zgradb uredili male vrtove.
Temačna plat industrijskega čudeža
Kljub tehnološkemu napredku zgodovina otoka skriva brutalno plat. Med drugo svetovno vojno je Japonska zaradi pomanjkanja delovne sile na otok pripeljala prisilne delavce, predvsem Korejce. Delo v rudnikih je bilo izjemno težaško in nevarno. Delavci so se premikali skozi ozke rove pri visokih temperaturah, kjer so jim grozili udori in eksplozije. Številni so v teh krutih pogojih umrli.
Razcvet otoka se je končal, ko je Japonska v šestdesetih letih prejšnjega stoletja premog zamenjala za nafto. Podjetje je rudnik uradno zaprlo 15. januarja 1974. Prebivalci so otok hitro zapustili in do aprila je ostal popolnoma prazen. Zgradbe so začele propadati. Otok je danes priljubljena turistična točka, njegov apokaliptični videz pa je navdihnil tudi ustvarjalce filma Skyfall. Leta 2015 je UNESCO otok uvrstil na seznam svetovne dediščine, kar pa je zaradi nepojasnjene zgodovine prisilnih delavcev sprožilo oster diplomatski spor z Južno Korejo.










