Na grških plažah kopalci letos opažajo novost. Lokalne oblasti prvič v zgodovini nameščajo plavajoče pregrade in zaščitne mreže, ki zalive ločujejo od odprtega morja. Razlog za to ni strah pred meduzami, temveč prihod izjemno nevarne in strupene srebrnoproge napihovalke. Ta invazivna vrsta ribe zaradi podnebnih sprememb in segrevanja morja nezadržno prodira v Sredozemlje.
Riba ima izjemno močne čeljusti, ki spominjajo na kljun. Z njimi lahko brez težav pregrizne kost, les in celo kovino. Grški Rdeči križ je že izdal javnozdravstveno opozorilo. Državljanom svetuje, naj ob morebitnem ugrizu takoj poiščejo nujno zdravniško pomoč, saj lahko napad povzroči hude rane in obilno krvavitev.
Poleg fizične nevarnosti riba predstavlja tudi smrtno grožnjo tistim, ki bi jo poskušali pojesti. Njeni organi in meso vsebujejo tetrodotoksin, izjemno močan nevrotoksin, za katerega ne obstaja protistrup. Riba v Sredozemlju nima naravnih sovražnikov, zato hitro prevzema prevlado v prehranjevalni verigi, poroča britanski The Guardian.
Z mrežami do brezskrbnega poletja
Antonis Spanos, podžupan mesta Halkida na otoku Evija, osebno nadzoruje postavljanje plavajočih ovir. Poudarja, da morajo oblasti na prvo mesto postaviti varnost državljanov. Mesto postavlja dva in pol kilometra zaščitnih mrež, ki bodo kopalce hkrati ščitile pred meduzami in nevarnimi ribami. Strokovnjaki iz državnega laboratorija so sistem že odobrili.
Vodja lokalne šole potapljanja Nikos Choulieris s svojo ekipo postavlja dodatne mreže globlje v zalivu. Opozarja, da se je temperatura morja močno dvignila, kar ustvarja idealne pogoje za širjenje invazivnih vrst. Prepričan je, da riba ne more prebiti gosto tkane in trpežne mreže, četudi bi jo poskušala pregristi.
Znanstveniki pojasnjujejo, da je srebrnoproga napihovalka v Sredozemlje prišla iz Rdečega morja skozi Sueški prekop. Podoben vzorec širjenja opažajo tudi pri invazivni plamenki. Celotno vzhodno Sredozemlje tako postaja novo življenjsko okolje za to nevarno vrsto, ki povzroča ogromno škodo.
Država ponuja denar za vsak kilogram ulova
Ribiči na Cipru so prvi opozorili na težave, saj jim je napihovalka začela uničevati mreže in ulov. Ciprske oblasti so se odzvale s finančnimi spodbudami za njen ulov. V sklopu vladnega programa so iz obalnih voda uspešno odstranili že več kot 103 tone te ribe. Strokovnjaki za ribištvo opozarjajo, da prisotnost napihovalke ni zgolj začasen pojav, temveč nova resničnost, ki zahteva dolgoročno ukrepanje.
Podobno strategijo zdaj uvaja tudi Grčija. Vlada v Atenah ponuja nagrado v višini 5,33 evra za vsak kilogram ulovljene napihovalke, ki ga ribiči predajo oblastem. Grški ribiči bodo v sklopu akcijskega načrta Evropske unije prejeli tudi subvencije za gorivo. Zbrano ribo bodo zamrznili in varno sežgali v državnih obratih. Grški minister za kmetijstvo napoveduje, da bodo program verjetno še razširili, saj želijo zaščititi tako morsko okolje kot obalne skupnosti.
Nekateri ukrepom ostro nasprotujejo
Kljub splošnemu preplahu pa državni ukrepi naletijo tudi na nepričakovan odpor. Nedavno je nastala pobuda za rešitev napihovalk, ki ostro obsoja načrte za izkoreninjenje vrste. Njeni člani trdijo, da takšni ukrepi sprožajo resna etična vprašanja in da si vsako živo bitje zasluži spoštovanje ter zaščito.
Podobno umirjeno stališče zagovarja Ioannis Batjakas, morski znanstvenik z Univerze v Egejskem morju. Prepričan je, da javnost in oblasti močno pretiravajo. Pojasnjuje, da je v petnajstih letih potapljanja videl zgolj eno napihovalko, čeprav priznava, da se vrsta okoli Krete precej širi. Poudarja, da te ribe ne napadajo ljudi in predstavljajo nevarnost kvečjemu za ribiške mreže. Napadi na ljudi so po njegovih besedah izjemno redki in se zgodijo izključno takrat, ko človek ribo neposredno izzove.
