Oglasno sporočilo: GIZ DZP
Pri plinskem ogrevanju hkrati uvaja postopno povečevanje deleža podnebno nevtralnih plinov.
Od zahteve po 65-odstotnem deležu obnovljivih virov energije k širši izbiri
Nemčija je julija sprejela Zakon o modernizaciji stavb (Gebäudemodernisierungsgesetz). Objavljen je bil 28. julija, njegove osrednje določbe pa so začele veljati naslednji dan.
Najpomembnejša sprememba je odprava enotne zahteve, po kateri bi morali na novo vgrajeni ogrevalni sistemi uporabljati najmanj 65 odstotkov energije iz obnovljivih virov. Lastniki lahko zato pri izbiri ogrevanja znova tehtajo med toplotno črpalko, daljinskim ogrevanjem, hibridnimi rešitvami, biomaso ter napravami na plin ali olje.
Nemška vlada bo podnebju prijazne ogrevalne sisteme še naprej spodbujala, vendar zakon ne daje več prednosti eni sami tehnologiji ogrevanja. Že obstoječih ogrevalnih naprav prav tako ni treba zamenjati.
»Zakon temelji na zaupanju, tehnološki odprtosti in izvedljivosti,« je ob predstavitvi reforme poudarila nemška ministrica za gospodarstvo in energijo Katherina Reiche. Po njenih besedah ureditev lastnikom, najemnikom in podjetjem prinaša več pragmatizma, načrtovalne varnosti in svobode.
Več prostora za odločitev
Za lastnike in podjetja nova ureditev pomeni več možnosti, da pri izbiri ogrevalnega sistema upoštevajo stanje stavbe, razpoložljivo infrastrukturo, višino začetne naložbe, pričakovane stroške uporabe in tehnične omejitve.
Tehnološka odprtost pa ne pomeni opustitve podnebnih ciljev ali nespremenjenega nadaljevanja uporabe fosilnih goriv.
Nemčija del razogljičenja ogrevanja zagotavlja predvsem z zahtevami glede energentov, ki se uporabljajo za ogrevanje, in ne več z določanjem konkretne ogrevalne tehnologije. To je posebej pomembno pri plinskih napravah. Te ostajajo ena od možnih rešitev za ogrevanje, vendar se bo morala postopoma spreminjati sestava plina.
Prvi obvezni delež leta 2029
Pri na novo vgrajenih plinskih napravah zakon uvaja postopno povečevanje deleža toplote, proizvedene iz podnebno nevtralnih goriv. Prva obveznost bo začela veljati 1. januarja 2029, ko bo moral ta delež znašati najmanj deset odstotkov. Med gorivi, s katerimi bo mogoče izpolniti zahtevo, je tudi biometan.
Nemčija s tem plinskega ogrevanja ne ohranja v sedanji obliki, vendar ga tudi ne izključuje iz prihodnjega sistema.
Plinske naprave ostajajo možnost, razogljičenje pa se bo dosegalo s postopnim povečevanjem deleža podnebno nevtralnih plinov.
Biometan dobiva jasnejšo tržno prihodnost
Zakonsko določeni deleži ustvarjajo prihodnje povpraševanje po podnebno nevtralnih gorivih. Biometan s tem dobiva vse pomembnejšo vlogo na trgu, saj je izrecno naveden kot eno od goriv, s katerimi bo mogoče izpolnjevati nove zahteve.
Nemško strokovno združenje za plin in vodo DVGW ocenjuje, da zakon biometanu in drugim podnebno nevtralnim plinom odpira jasnejšo razvojno pot ter spodbuja naložbe v proizvodnjo, pripravo in dovajanje biometana v plinovodna omrežja.
Nemška bioenergetska združenja, med katerimi je tudi Nemško združenje kmetov, poudarjajo tudi širše učinke: krepitev regionalnega gospodarstva, nove možnosti prihodkov za kmetijstvo, ohranjanje delovnih mest na podeželju in zmanjševanje odvisnosti od uvoza energije.
Nemška vlada mora do 1. decembra 2026 pripraviti tudi predlog kvote za zelene pline. Nemško zvezno združenje za energetiko in vodno gospodarstvo BDEW ob tem poudarja potrebo po nacionalni strategiji za biometan in zanesljivih evropskih pravilih certificiranja.
Dolgoročna vloga plinovodnih omrežij in plinskih kotlov
Nova ureditev vpliva tudi na prihodnjo vlogo plinovodnih omrežij. Ker zakon še naprej omogoča uporabo plinskih ogrevalnih naprav, ostaja neposredna oskrba stavb po distribucijskih omrežjih ena od dolgoročnih možnosti za ogrevanje.
Prihodnost omrežij pa je povezana s spreminjanjem plina, ki se po njih prenaša.
Delež fosilnega zemeljskega plina se bo postopoma zmanjševal, povečeval pa se bo delež biometana in drugih podnebno nevtralnih plinov.
Nemška reforma tako združuje večjo svobodo pri izbiri ogrevalne tehnologije s postopnim razogljičenjem uporabljenega energenta. Lastnikom omogoča izbiro tehnično in ekonomsko najprimernejše rešitve, plinskim napravam in omrežjem pa določa novo razvojno pot – od fosilnega zemeljskega plina proti podnebno nevtralnim plinom.
